Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Postojna

Osnovna usmeritev je varovanje in vzpostavljanje prepoznavne podobe naselja ter varovanje in vzpostavljanje kakovostnih ambientov naselja.

Ključni strateški usmeritvi notranjega razvoja urbanega območja sta prenova mestnega središča, delna prenova najstarejšega dela mesta Majlont in prenova in urejanje neustrezno izkoriščenih zemljišč mestnega središča, pri čemer se upošteva urbane oblike in arhitekturo, mešanje urbanih rab in primerne gostote, možnosti večkratne rabe prostora, socialno in kulturno raznolikost, varnost in kvalitetno prebivanje, varstvo in razvoj kulturne dediščine ter možnosti za zmanjšanje rabe osebnega avtomobila in energije.

Oblikovanje mestnih vpadnic naj bo jasno izraženo, predvsem južne Titove ceste in severne ceste kot mestnih alej s pešpotmi, ohranjanjem in oblikovanjem drevorednih potez. Na območje ob cesti se usmerja razvoj centralnih dejavnosti. Oblikovanje objektov ob cesti naj bo podrejeno javni funkciji predvsem v parterju. Višina objektov ne presega obstoječih višinskih gabaritov.

Oblikuje se mestne ulice z elementi mestne promenade v Postojni: Ljubljanska cesta od središča do stavbe Gozdnega gospodarstva Postojna na severovzhodnem delu mesta, Titova cesta od središča do križišča z Reško cesto na zahodnem delu mesta in del Tržaške ceste. Ob teh ulicah se nizajo javni programi, hkrati pa so opremljene z drevoredi, tlaki, razsvetljavo, itd. na način, da so prijetne za sprehajanje. Kjer je možno, se gradbena linija ob teh ulicah pomika navznoter, tako da nastanejo žepki z majhnimi trgi.

Oblikuje se dostopno cesto do Postojnske jame kot mestno alejo z zmanjševanjem motornega prometa in poudarjanjem vloge peš prometa.

Oblikuje se nove vozliščne točke ob vstopu v mesto predvsem kot turistične vstopne točke, ki predstavijo glavne značilnosti Postojne kot turistične destinacije. Ureja se mestno središče z oblikovanjem glavnega mestnega trga s preusmerjanjem motornega prometa tranzitnega značaja na obstoječe in predvidene obvozne ceste. Oblikuje se Tržaško cesto kot mestno središčo s poudarkom na peš prometu, motorni promet naj ima značaj dostopnega prometa. Ob Tržaški cesti se oblikuje manjše trge. Obstoječi mestni park se razširi in okrepi svojo funkcijo. Še naprej se ureja vozliščno točko ob vstopu v Postojnsko jamo s krepitvijo turistične funkcije in njeno povezavo z mestnim središčem.

Potrebna je ureditev glavne ceste proti železniški postaji s poudarkom na umeščanju centralnih funkcij in oblikovanje mestne aleje z umeščanjem drevoreda, pešpoti naj bodo dovolj široke. Ohranja se drevoredne poteze vzdolž železniške postaje.

Ohranjanje zelenih površin ter njihovo sonaravno ureditev skladno z usmeritvami za varovanje teh območij (Sovič, območje reke Pivke), ki označujejo Postojno.

Znotraj kompaktne mestne strukture se oblikovno (poudarjene višine, kompleksi s svojevrstno zazidalno strukturo) poudarjajo pomembnejši mestni prostori, ki jih spremlja ali soustvarja predvsem javni pomen (npr. pomembnejše kulturne in upravne ustanove ...). Arhitekturno poudarjeno se oblikujejo tudi vstopi v mesto. Območja izven mestnega središča (površine prevladujoče stanovanjske namenske rabe) se oblikujejo bolj umirjeno in prilagojeno silhueti mesta. Pri širitvi naselja predvsem v smeri vzhoda je potrebno pazljivo oblikovati rob naselja in ublažiti danes agresivni rob naselja.

Ohranjati je treba merilo in značilne poglede (na kakovostne naravne in oblikovane prvine, dominante v prostoru, reliefne ali vegetacijske izpostavljene robove …), kakor tudi krajinske značilnosti v odprtem prostoru. Pri vseh gradnjah je treba pri umestitvi upoštevati razmerje do naselja, zaselka ali skupine hiš, pri oblikovanju pa lokalno stavbno tipologijo objektov (arhitekturno oblikovanje, materiali, izvedba). Še posebej premišljeno (višinski gabarit vasi, tlorisna razporeditev, značilni pogledi, oblikovanje) je treba načrtovati gradnjo večjih objektov (npr. gostinski, obrtno proizvodni objekti ali gospodarska poslopja).

Območja in objekte kulturne dediščine se prenovi in ohranja skladno z usmeritvami namenske rabe in razvoja funkcij mesta.

Urbana oprema:

neprometne oziroma obvestilne in usmerjevalne oznake je potrebno oblikovno poenotiti, vsebinsko pa vezati na prostor občine;

pri njihovi umestitvi, številu in velikosti je potrebno upoštevati merilo in značilnosti prostora (tudi varovane poglede).

Krajinsko oblikovanje:

pri urejanju zelenih površin znotraj historičnih poselitvenih območij je osrednje vodilo ustrezna prezentacija elementov kulturne dediščine območja;

ohranja se odprte, zelene in rekreacijske površine v mestnem središču, ki so preko naravnih koridorjev povezani v prehoden zeleni sistem z upoštevanjem ohranjanja habitatov ogroženih in zavarovanih vrst;

z varovanjem robov strnjenega mesta in s prenavljanjem in zgoščevanjem mestnih struktur se varujejo območja trajno odprtega prostora;

oblikovanje prostorskih ureditev na zelenih in drugih javnih odprtih površinah znotraj starih poselitvenih območij naj gradi na uporabi tipičnih elementov notranjske urbane krajine, medtem ko naj bodo ureditve v novejših delih mesta ambiciozno in sodobno zasnovane;

posamezna drevesa se ohranja in po potrebi nadomešča, vse zunanje ureditve morajo biti izvedene tako, da obstoj dreves ni ogrožen;

ohranja se obstoječe zaščitne vegetacijske pasove, ki so pomembni v strukturi naselij, novi vizualni zaščitni pasovi z visoko drevnino (drevoredi, drevesne živice) naj bodo načeloma iz avtohtonih vrst.

Rekreativno območje Soviča: gre za območje aktivne rekreacije, ki je prvenstveno namenjena mestnemu prebivalstvu. Tu so predvsem trim steze in sprehajalne poti. Predstavi se kulturno dediščino območja in umesti razgledno ploščad – stolp in prezentira arheološko dediščino.

Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja mesta Postojna je prikazan v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 5.3: »Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja«.