• PREDPIS
  • VELJAVEN

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 80 Grad Bokalce

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 64-2724/2014, stran 7341 DATUM OBJAVE: 29.8.2014

VELJAVNOST: od 13.9.2014 / UPORABA: od 13.9.2014

RS 64-2724/2014

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 13.9.2014 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 7.3.2026: ŠE V OBDELAVI.

Časovnica

Na današnji dan, 7.3.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • ŠE V OBDELAVI
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 13.9.2014
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
2724. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 80 Grad Bokalce
Na podlagi 61. in 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 – skl. US) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo in 15/12) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 36. seji dne 7. 7. 2014 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 80 Grad Bokalce

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)

(1)

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt 80 Grad Bokalce (v nadaljnjem besedilu: OPPN).

(2)

Ta odlok določa:

-

območje OPPN,

-

vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,

-

arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,

-

načrt parcelacije,

-

etapnost izvedbe prostorske ureditve,

-

rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,

-

rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,

-

rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,

-

pogoje za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

-

program opremljanja stavbnih zemljišč,

-

dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,

-

druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.

2. člen

(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)

(1)

S tem odlokom so načrtovane gradnja in prenova grajskega kompleksa Bokalce, gradnja stanovanjske soseske enostanovanjskih stavb ter gradnja oskrbovanih stanovanj in pripadajoče ureditve.

(2)

Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za odstranitev obstoječih objektov, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za posege na obstoječih objektih, pogoje za ureditev utrjenih in zelenih površin ter pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.

3. člen

(sestavni deli OPPN)

(1)

Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.

(2)

Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte:
1.  Načrt namenske rabe prostora
1.1 Izsek iz Občinskega
    prostorskega načrta Mestne
    občine Ljubljana – izvedbeni
    del
    (v nadaljnjem besedilu: OPN
    MOL ID) z mejo območja OPPN     M 1:2000
2.  Vplivi in povezave s
    sosednjimi enotami urejanja
    prostora
2.1 Vplivi in povezave s
    sosednjimi enotami urejanja
    prostora                        M 1:2000
3.  Načrt območja z načrtom
    parcelacije
3.1 Katastrski načrt s prikazom
    meje območja OPPN               M 1:1000
3.2 Geodetski načrt s prikazom
    meje območja OPPN              M 1: 1000
3.3 Načrt parcelacije in prikaz
    javnega dobra – prikaz na
    katastrskem načrtu              M 1:1000
3.4 Zakoličbeni načrt z načrtom
    parcelacije
    in prikazom javnega dobra –
    prikaz na geodetskem načrtu    M 1: 1000
4.  Načrt arhitekturnih,
    krajinskih in oblikovalskih
    rešitev prostorskih ureditev
4.1 Odstranitev obstoječih
    objektov                        M 1:1000
4.2 Arhitekturna zazidalna
    situacija – nivo strehe        M 1: 1000
4.3 Arhitekturna zazidalna
    situacija – nivo kleti         M 1: 1000
4.4 Značilni prerezi in pogledi    M 1: 1000
4.5 Prometnotehnična situacija
    in idejna višinska
    regulacija                     M 1: 1000
4.6 Prometnotehnična situacija
    in idejna višinska
    regulacija – ureditev po
    izvedbi lokalne zbirne ceste   M 1: 1000
4.7 Zbirni načrt komunalnih
    vodov in naprav                M 1: 1000
4.8 Prikaz ureditev, potrebnih
    za varstvo pred naravnimi in
    drugimi nesrečami
    ter za zaščito pred hrupom    M 1: 1000.

4. člen

(priloge OPPN)
Priloge OPPN so:

1.

izvleček iz OPN MOL ID,

2.

prikaz stanja prostora,

3.

strokovne podlage,

4.

smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

5.

obrazložitev in utemeljitev OPPN,

6.

program opremljanja stavbnih zemljišč,

7.

povzetek za javnost.

5. člen

(izdelovalec OPPN)
OPPN je izdelalo podjetje Šabec Kalan Šabec – arhitekti, Mojca Kalan Šabec, s.p., Ljubljana, pod številko projekta UP 12-027, v juniju 2014.

II. OBMOČJE OPPN

6. člen

(območje OPPN)

(1)

Območje OPPN obsega enoti urejanja prostora RD-368 in RD-438 ter dela enot urejanja prostora RD-194 in RD-367.

(2)

Območje OPPN zajema zemljišča s parcelnimi številkami: 286/2, 286/5, 286/6, 286/7, 287/1, 287/2, 288/2, 289/2, 289/3, 290/1, 292/1, 292/2, 293/1, 293/2, 294/2, 294/3, 294/4, 294/5, 294/6, 294/7, 295/2, 296/2, 296/3, 296/4, 296/5, 297/1, 297/2, 298/1, 298/3, 298/4, 298/6, 298/7, 298/8, 299/1, 299/2, 301/3, 303/10, 303/13, 303/16, 303/2, 303/3, 303/4, 303/7, 303/8, 303/9, 304/6, 304/8 in dele zemljišč s parcelnimi številkami 2166/16, 2166/17, 285/37, 286/1, 289/1, 291, 295/1, 301/4, 302/15, 302/9, 302/11, 302/12, 303/11, 304/7, 304/9, 304/11, 286/4, 288/1, 303/15, vse v katastrski občini (1982) Šujica.

(3)

Površina območja OPPN znaša 89.670 m2.

(4)

Območje OPPN je razdeljeno na sedem prostorskih enot:

-

P1 – površine, namenjene gradnji enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb,

-

P2 – površine, namenjene gradnji oskrbovanih stanovanj,

-

P3 – površine, namenjene gradnji in prenovi grajskega kompleksa,

-

P4 – površine obstoječe stanovanjske stavbe,

-

P5 – površine, namenjene gradnji javnih prometnih površin,

-

P6 – površine, namenjene gradnji javnih prometnih površin,

-

P7 – površine, namenjene gozdnim površinam.

(5)

Meja območja OPPN in prostorske enote so določene v grafičnih načrtih št. 3.1 »Katastrski načrt s prikazom meje območja OPPN« in št. 3.2 »Geodetski načrt s prikazom meje območja OPPN«.

III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA

7. člen

(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)

(1)

Območje gradu Bokalce je pomembna prepoznavna točka na vstopu v mesto z južne strani. OPPN predvideva prenovo grajskega kompleksa in njegove bližnje okolice tako, da bo grad ohranil značaj pomembne dominante v prostoru: grad bo prenovljen, vedute na grad bodo ohranjene, načrtovane gradnje in drugi posegi v območju pa bodo oblikovani podrejeno v odnosu do gradu.

(2)

Območje OPPN je dobro prometno dostopno. Prometno se navezuje na Cesto na Bokalce. Vzhodno od območja poteka avtocesta, najbližji priključek je Brdo. Z izgradnjo lokalne zbirne ceste na vzhodni strani območja bodo izboljšane prometne povezave območja OPPN s širšo okolico. Z izvedbo priključkov Ceste na Bokalce in Ceste na Vrhovce na novo zbirno cesto bo izboljšana tudi povezava proti Vrhovcem skozi podvoz pod avtocesto. Najbližje postajališče linijskega prevoza potnikov je ob Cesti na Bokalce, v oddaljenosti približno 250 m severno od območja OPPN. V območju OPPN je ob Cesti na Bokalce načrtovan hodnik za pešce, kolesarski promet poteka po vozišču. Ob novi lokalni zbirni cesti sta načrtovana enostranski hodnik za pešce in dvosmerna kolesarska steza. Preko območja potekajo pešpoti, ki območje povezujejo z gozdnimi površinami na zahodni in severni strani. Načrtovana je tudi peš pot od gradu proti Cesti na Vrhovce, vzdolž katere poteka reka Gradaščica. Po cestah v območju je zagotovljen dostop do vodohrana severno od območja OPPN.

(3)

Preko območja OPPN in po Cesti na Bokalce potekata obstoječi komunalna in energetska infrastruktura, na kateri je treba priključiti načrtovane stavbe. Za izvedbo nameravane prostorske ureditve je treba rekonstruirati vodovodno omrežje zunaj območja OPPN.

(4)

Severno in zahodno od območja je gozd s posebnim pomenom, ki predstavlja rekreacijsko površino za novo poselitev in za širše območje. Z ustreznim odmikom stavb od gozdnega roba je zmanjšana možnost poškodb zaradi padajočega drevja. Gozd na južni strani območja predstavlja vizualno bariero med novo pozidavo na zahodni strani območja OPPN in grajskim kompleksom.

(5)

Širše območje je dobro opremljeno z objekti družbenih, športnih in oskrbnih dejavnosti. Severovzhodno od območja, v polmeru dostopnosti približno 200 m, je dom za starejše. Zahodno od območja, v polmeru dostopnosti približno 350 m, je športno jahalni center. Najbližja trgovina z živili je v polmeru dostopnosti približno 800 m, vrtec 500 m in osnovna šola 860 m. Oddaljenost osnovne oskrbe, vrtca in šole je v okviru priporočenih polmerov dostopnosti. OPPN dopušča tudi nekatere spremljajoče oskrbne in storitvene dejavnosti v območju.

(6)

Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem načrtu št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.

IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV

8. člen

(dopustni objekti in dejavnosti)

(1)

V prostorski enoti P1 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:

-

11100 Enostanovanjske stavbe,

-

11210 Dvostanovanjske stavbe.

(2)

V prostorski enoti P2 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:

-

11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,

-

12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,

-

12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo,

-

12420 Garažne stavbe: samo garaže in kolesarnice; dopustne so samo v kletni etaži.

(3)

Kot spremljajoči program so v prostorski enoti P2 v stavbah F2 in F4 in v kletni etaži dopustni tudi naslednji objekti in dejavnosti:

-

12112 Gostilne, restavracije in točilnice,

-

12301 Trgovske stavbe: samo samostojne prodajalne in butiki, lekarne, prodajalne očal in prodajne galerije,

-

12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,

-

12650 Stavbe za šport: samo za potrebe prostorske enote; dopustni so bazeni, telovadnice, centri za fitnes, jogo in aerobiko.

(4)

V prostorski enoti P3 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:

-

11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine: samo kot rezidenca za potrebe državnikov in diplomatov,

-

12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,

-

12201 Stavbe javne uprave: samo protokolarni objekti,

-

12203 Druge poslovne stavbe,

-

12420 Garažne stavbe: samo garaže in kolesarnice; garaže so dopustne samo v kletnih etažah na severni strani grajskega parka in pod njim,

-

12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo,

-

12620 Muzeji in knjižnice,

-

12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,

-

12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo,

-

12650 Stavbe za šport.

(5)

Kot spremljajoči program so v P3 dopustni tudi naslednji objekti in dejavnosti:

-

12112 Gostilne, restavracije in točilnice,

-

12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,

-

12301 Trgovske stavbe: samo samostojne prodajalne in butiki, lekarne, prodajalne očal in prodajne galerije,

-

12304 Stavbe za storitvene dejavnosti.

(6)

V prostorski enoti P4 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:

-

11100 Enostanovanjske stavbe,

-

11210 Dvostanovanjske stavbe.

9. člen

(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve)

(1)

Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti P1:

-

Stavbe so postavljene v štiri nize vzporedno s plastnicami terena. Po dva niza se navezujeta na interni dovozni cesti 1 in 2.

-

Načrtovanih je šestindvajset prostostoječih enostanovanjskih stavb in pet parov stanovanjskih dvojčkov. Dopustnih je pet tipov stavb: stanovanjski dvojčki A in enostanovanjske stavbe B, C, D in E.

-

V nizu 1, severno od ceste 1, so dopustne stavbe tipa A.

-

V nizu 2, južno od ceste 1, so dopustne stavbe tipov D in B.

-

V nizu 3, severno od ceste 2, so dopustne stavbe tipov C in E.

-

V nizu 4, južno od ceste 2, so dopustne stavbe tipov B in D.

-

V pritličjih stavb, ki so delno vkopana, so prostori orientirani na jug. Pravokotno na pritličje je v nivoju nadstropja postavljen kubus, ki konzolno previseva, pod njim je pokrit zunanji prostor v nivoju pritličja.

-

Stavbe tipov A, C in E imajo dostop z južne strani v nivoju pritličja.

-

Stavbe tipov B in D imajo vhod in uvoz v garažo na severni strani v nivoju medetaže.

-

Na parcelah, namenjenih gradnji stavb, so pri vhodih tlakovana dvorišča in prostor za uvoz v garažo in parkiranje. Večji del parcele je ozelenjen, urejen kot vrt ali zelenica.

-

Parcele so lahko ograjene.

-

Med nizoma 2 in 3 je skupna površina, namenjena izvedbi pešpoti in zelenic, ki pripada vsem stavbam v prostorski enoti P1. Nizi stavb so členjeni v smeri sever–jug, s peš povezavami, ob katerih so zasajena drevesa.

-

Površine za igro otrok so na zelenih površinah na vzhodni in zahodni strani nizov 1 in 4.

-

Ob križišču cest 1 in 2 je zbirno odjemno mesto za odpadke.

-

Po južnem in zahodnem robu prostorske enote poteka javna pešpot, ki služi tudi kot dostop do vodohrana severno od območja OPPN in kot intervencijska pot.

-

Ob Cesti na Bokalce je pri uvozu na cesto 3 ob javni pešpoti umeščena transformatorska postaja.

-

Severno od transformatorske postaje je zelenica, pod katero je vkopan zadrževalnik za padavinske vode. Ob vzhodnem robu zelenice so zasajena drevesa.

(2)

Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti P2:

-

V zahodnem delu prostorske enote je vzporedno s plastnicami terena umeščen niz stavb F1, F2, F3 in F4. Stavbni niz je lomljene oblike, stavbi F2 in F4 sta manjši, nižji in zamaknjeni v smeri proti jugu. Pod stavbami je skupna klet.

-

Na južni strani stavb F3 in F4 je pravokotno na plastnice terena umeščena stavba F5. Kota pritličja stavbe F3 je v nivoju prve kletne etaže pod stavbami F1, F2 in F4, kota pritličja stavbe F5 pa je še za etažo nižja kot pri stavbi F3.

-

Na severni strani stavb je delno tlakovana, delno ozelenjena vhodna ploščad.

-

Južno in vzhodno od stavb so parkovno urejene zelene površine.

(3)

Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti P3:

-

Grajsko poslopje G1/1 je ohranjeno. Za zahodni trakt G1/2 in stolp G1/3 je treba opraviti predhodne raziskave stavbnega razvoja in gradbeno-tehničnega stanja ter izdelati konservatorski načrt.

-

Na severni strani gradu je urejen grajski park kot reinterpretacija nekdanjega renesančnega parka. Park je obrobljen z vodnim motivom.

-

Vzhodno od parka je podzemna stavba s kletnimi atriji, ki povzemajo tlorisno obliko nekdanjih gospodarskih pristav iz franciscejskega katastra. Na severovzhodnem vogalu grajskega parka je na mestu nekdanjega gospodarskega objekta vhodna stavba G2 za dostop v podzemne etaže.

-

Na vzhodni strani grajskega parka in gradu je urejena vstopna ploščad, ki je delno tlakovana, delno ozelenjena.

-

Rob platoja na vzhodni in južni strani gradu je parkovno urejen.

-

Površina na severni strani parka je parkovno urejena. Pod njo je vkopana garaža.

-

Na vzhodni strani in južni strani prostorske enote je brežina, zasajena s travo, grmovnicami in drevesi.

(4)

V prostorski enoti P4 je obstoječa stanovanjska stavba O1 s pripadajočimi ureditvami.

(5)

Prostorska enota P5 je namenjena rekonstrukciji Ceste na Bokalce. Prostorska enota P6 je namenjena gradnji priključka Ceste na Bokalce na Cesto na Vrhovce in gradnji priključka Ceste na Vrhovce na novo lokalno zbirno cesto.

(6)

V prostorski enoti P7 je ohranjen obstoječi gozd. Dopustna je ureditev gozdnih poti in brvi za povezavo med prostorskima enotama P2 in P3.

(7)

Zazidalna zasnova in zunanja ureditev sta določeni v grafičnih načrtih št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe« in 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo kleti«.

10. člen

(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1)

Na celotnem območju OPPN, razen na površinah, namenjenih dovozom, dostopom, intervencijskim potem in prometni infrastrukturi, je dovoljeno postaviti ali urediti naslednje enostavne in nezahtevne objekte:

-

grajena igrala,

-

grajeno vadbeno opremo,

-

spominska obeležja,

-

skulpture in druge prostorske inštalacije,

-

vodnjake in okrasne bazene.

(2)

Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih cestnih objektov, priključkov na objekte javne infrastrukture ter pomožnih komunalnih objektov v skladu z določili tega odloka o pogojih za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.

(3)

Poleg pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena velja še:

-

v prostorski enoti P1 je na lokaciji, ki je določena za zbiranje in odjem komunalnih odpadkov, dopustna nadstrešnica;

-

na skupnih in zelenih površinah v prostorski enoti P1 ter v prostorskih enotah P2 in P3 so dopustni nadstreški za kolesa, ki morajo biti znotraj prostorske enote oblikovani enotno;

-

v prostorskih enotah P2 in P3 je dopustna ureditev sezonskih gostinskih vrtov brez nadstreškov, nosilnih konstrukcij, ograj in podestov;

-

v prostorski enoti P1 so dopustni naslednji enostavni objekti:

-

bazeni za kopanje s površino do 40 m2 in prostornino do 60 m3,

-

vodni zbiralniki;

-

v prostorski enoti P4 so dopustni naslednji enostavni objekti, če FZ ni večji kot 40 %:

-

lopa,

-

uta,

-

senčnica,

-

nadstrešek za osebna vozila,

-

vodni zbiralnik,

-

podporni zidovi do višine 1,50 m,

-

ograja do višine 1,60 m;

-

v prostorski enoti P7 je dopustna ureditev gozdnih poti.

(4)

Drugih enostavnih in nezahtevnih objektov ni dopustno graditi oziroma postavljati.

(5)

Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje sosednjih parcel, na katere mejijo, odmaknjeni najmanj 1,00 m, s pisnim soglasjem lastnikov parcel, na katere mejijo, pa jih je dopustno postaviti tudi bližje ali na parcelno mejo.

(6)

Ograje ali podporne zidove je v P4 dopustno postaviti največ do meje parcele, na kateri so grajeni, vendar tako, da gradnja ne posega na sosednje zemljišče; če so grajeni na meji, se morajo lastniki zemljišč, na katere ti objekti mejijo, o tem pisno sporazumeti.

(7)

Če so pri parcelah ob Cesti na Bokalce in Cesti na Vrhovce odmiki enostavnih in nezahtevnih objektov od parcelne meje ob cesti manjši od 1,50 m, mora s tem soglašati organ Mestne uprave MOL, pristojen za promet.

11. člen

(pogoji za oblikovanje objektov)

(1)

Pogoji za oblikovanje objektov v prostorski enoti P1 so:

-

stavbe v prostorski enoti morajo biti oblikovane skladno;

-

fasade stavb znotraj prostorske enote morajo biti usklajene v oblikovni zasnovi, arhitekturnih detajlih, barvah in materialih;

-

barve fasad morajo biti v naravnih odtenkih in neizstopajoče;

-

strehe so ravne, zasnovane kot zelene strehe.

(2)

Pogoji za oblikovanje objektov v prostorski enoti P2 so:

-

stavbe v prostorski enoti morajo biti oblikovane skladno;

-

fasade stavb znotraj prostorske enote morajo biti usklajene v barvah in materialih;

-

na južnih fasadah stavb F1 in F3 ter na vzhodni in zahodni strani stavbe F5 so lože in pokriti balkoni;

-

strehe so ravne, nad stavbami F1, F3 in F5 morajo biti zasnovane kot zelene strehe;

-

kletna etaža na jugovzhodni strani stavbe F2 in na zahodni strani stavbe F4 ni vkopana;

-

klimatske naprave so lahko umeščene le na vizualno neizpostavljenem delu stavbe;

-

stavbe morajo biti izvedene iz trajnih materialov ter morajo biti oblikovane sodobno in kakovostno. Barve fasad morajo biti v naravnih odtenkih in neizstopajoče.

(3)

Pogoji za oblikovanje objektov v prostorski enoti P3 so:

-

prenova gradu je dopustna na podlagi izvedbene dokumentacije, katere sestavni del je tudi konservatorski načrt. Konservatorski načrt mora opredeliti dele oziroma elemente, ki se obnovijo, rekonstruirajo oziroma odstranijo in nadomestijo z novimi;

-

grajska stavba G1/1 bo očiščena prezidav in prenovljena, drugi posegi na zunanjščini niso dopustni;

-

za ustrezno rešitev morebitnega novega dela zahodnega trakta G1/2 ali stolpa G1/3 je treba pripraviti vsaj tri variantne rešitve;

-

v območju grajskega parka je dopustna gradnja podzemnega objekta, katerega streha mora biti oblikovana kot sodobna interpretacija nekdanjega parka;

-

obodne stene kletnih etaž so lahko nevkopane le v delih, ki so vizualno manj izpostavljeni in so določeni v grafičnem načrtu št. 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo kleti«;

-

stavba G2 ima ravno streho;

-

streha nad podzemno garažo na severni strani grajskega parka mora biti intenzivno ozelenjena;

-

barve fasad znotraj prostorske enote morajo biti skladne in neizstopajoče.

12. člen

(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)

(1)

Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:

-

ureditve morajo omogočati dostop funkcionalno oviranim ljudem v skladu s predpisi;

-

površine, namenjene pešcem, morajo biti utrjene, opremljene z mikrourbano opremo in primerno osvetljene;

-

elementi mikrourbane opreme znotraj območja OPPN morajo biti oblikovani enotno;

-

intervencijske poti izven vozišča morajo biti urejene tako, da je po njih mogoča vožnja gasilskih vozil z osno obremenitvijo do 10 ton;

-

višinske razlike na parcelah naj bodo v čim večji možni meri premoščene z ozelenjenimi brežinami in opornimi zidovi do višine največ 1,00 m. Višji oporni zidovi so dopustni le, če so vključeni v arhitekturno zasnovo, na primer kot podaljšana stena stavbe ob uvozih v garaže in podobno;

-

za prostorske enote P1, P2 in P3 je treba izdelati načrt krajinske arhitekture;

-

robne ureditve v posamezni prostorski enoti je treba oblikovno in funkcionalno navezati na ureditve v sosednjih prostorskih enotah;

-

zasaditev dreves ob cestah in pešpoteh je treba izvajati z drevesi z obsegom debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi, in z višino debla več kot 2,20 m;

-

odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa mora biti najmanj 2,00 m;

-

krčitev gozda oziroma posek posameznih dreves sta dopustna na podlagi soglasja Zavoda za gozdove.

(2)

Prostorska enota P1:

-

na parcelah, namenjenih gradnji stavb, je dopustno teren preoblikovati le v območju uvoza in zunanje terase. Na meji med parcelami je treba ohranjati kline raščenega terena;

-

na parcelah stavb mora biti zagotovljenih 40 % odprtih bivalnih površin. Za odprte bivalne površine se štejejo vse zelene in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča);

-

na vsaki parceli, namenjeni gradnji stavbe, je treba zasaditi najmanj tri drevesa;

-

parcele, namenjene gradnji stavb, so lahko ograjene s striženimi živicami, visokimi do 0,70 m. Živice morajo biti od roba ceste 1 in ceste 2 odmaknjene najmanj 1,50 m. Pri nizih 1 in 3 mora biti površina med živico in cesto oblikovana kot del obulične ureditve z zelenico in drevesi. Prostor na južni strani ceste 1 in ceste 2 je urejen kot zelenica ali predvrt;

-

na zelenicah na vzhodni in zahodni strani nizov 1 in 4 je treba urediti površine za igro otrok, opremljene z igrali za različne starostne skupine. Na vsako stanovanjsko enoto je treba zagotoviti najmanj 7,5 m2 površin za otroško igrišče. Otroška igrišča morajo biti namenjena skupni rabi vseh prebivalcev stanovanjskih stavb v prostorski enoti. Otroška igrišča morajo biti odmaknjena od prometnic oziroma od njih ločena z zelenjem. Ograditev otroških igrišč je dopustna z živo mejo ali s transparentno kovinsko ali žičnato ograjo z višino do 1,5 m;

-

v podaljšku zelenice med nizoma 2 in 3 je treba urediti vstop v gozd. Na zelenicah na zahodni strani nizov 2 in 3 ter na zelenici na severni strani prostorske enote je treba urediti prostor za sedenje, dopustna je tudi postavitev športnega orodja za rekreacijo na prostem;

-

preko zelenice na vzhodni strani niza 1 je treba urediti dostop do gozda za vzdrževanje gozdnih površin na severni strani območja OPPN.

(3)

Prostorska enota P2:

-

vstopna ploščad mora biti urejena kot prostor za počitek in druženje stanovalcev in uporabnikov stavb v prostorski enoti, opremljena s klopmi za sedenje in zelenjem;

-

zelenice na južni in vzhodni strani stavb je treba urediti kot prostor za počitek in rekreacijo. Ob poteh je treba urediti prostor za sedenje in ureditve, namenjene rekreaciji starejših oseb (npr. mize za šah, balinišče ipd.);

-

okoli kompleksa stavb je treba zagotoviti vsaj eno krožno sprehajalno pot, ki bo primerna tudi za funkcionalno ovirane osebe;

-

v krajinsko ureditev na južni strani stavb je dopustno vključiti tudi vrtne grede za stanovalce oskrbovanih stanovanj;

-

višinska razlika med dovozno cesto 3 in javno pešpotjo mora biti premoščena z ozelenjeno brežino. Zunanji zid kleti ob uvozu v garažo mora biti čim bolj prikrit z nasutjem terena, vidni del zidu mora biti ozelenjen;

-

v območju prostorske enote je treba zasaditi najmanj 43 dreves, intenzivnejša zasaditev z visoko vegetacijo mora biti v vzhodnem delu prostorske enote. V kvoto dreves se štejejo tudi obstoječa kakovostna drevesa, ki bodo ohranjena.

(4)

Prostorska enota P3:

-

območje grajskega parka mora biti obnovljeno v prvotni funkciji kot sodobna reinterpretacija nekdanjega parka. Ob severnem, vzhodnem in zahodnem robu parka je speljan vodni motiv kot plitev jarek, napolnjen z vodo;

-

parkovne površine nad vkopanimi objekti morajo biti izvedene s tehnologijo zelene strehe;

-

nasutje nad vkopano garažo na severni strani parka mora omogočati zasaditev visoke vegetacije, ureditev nad streho garaže je treba na severni strani neopazno navezati na ureditve na raščenem terenu. Zunanji zid kleti ob uvozu v garažo mora biti čim bolj prikrit z nasutjem terena, vidni del zidu mora biti ozelenjen;

-

robove območja in kletne atrije je treba zasaditi z visoko vegetacijo, ki pa ne sme prikrivati pogledov na grad iz okolice;

-

utrjene površine so v območju pešpoti, dovoznih površin in na osrednji grajski ploščadi;

-

v prostorski enoti je treba zasaditi najmanj 36 dreves na raščenem terenu;

-

v zunanjo ureditev je treba vključiti divji kostanj, ki je naravna vrednota;

-

na zaraščenih brežinah na vzhodni in južni strani gradu je treba ohraniti le kakovostna drevesa, ki ne zakrivajo pogledov na grad.

(5)

Prostorska enota P4:

-

v območju prostorske enote mora biti najmanj 40 % odprtih bivalnih površin.

(6)

Prostorski enoti P5 in P6:

-

višinske razlike ob cesti morajo biti premoščene z ozelenjenimi brežinami z ustrezno protierozijsko zaščito. Kjer to zaradi konfiguracije terena ni mogoče, so izjemoma dopustni ozelenjeni podporni zidovi z višino do 2,5 m. Pri večjih višinskih razlikah morajo biti podporni zidovi ob cesti izvedeni v kaskadah.

(7)

Prostorska enota P7:

-

ohranjati je treba gozd in v njem vsa obstoječa kakovostna drevesa;

-

ureditev gozdnih poti in gradnja brvi sta dopustni le z minimalnim preoblikovanjem terena;

-

dopustna je postavitev igral in orodja za rekreacijo na prostem.

(8)

Zasnova zunanje ureditve je določena v grafičnem načrtu št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe«.

13. člen

(tlorisni gabariti)

(1)

Tlorisne dimenzije stavb nad terenom so določene v grafičnem načrtu št. »4.2 Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe« in so:

-

stavbe tipa A:

-

tloris pritličja polovice dvojčka je v okviru največje zunanje dimenzije, ki znaša 12,00 m x 17,00 m

-

nadstropni del polovice dvojčka: dolžina 17,00 m, širina 6,00 m

-

stavbe tipa B:

-

tloris pritličja je v okviru največje zunanje dimenzije, ki znaša 24,00 m x 16,00 m

-

nadstropni del: dolžina 16,00 m, širina 8,50 m

-

stavbe tipa C:

-

tloris pritličja je v okviru največje zunanje dimenzije, ki znaša 24,00 m x 16,00 m

-

nadstropni del: dolžina 16,00 m, širina 8,50 m

-

stavbe tipa D:

-

tloris pritličja je v okviru največje zunanje dimenzije, ki znaša 18,50 m x 16,00 m

-

nadstropni del: dolžina 16,00 m, širina 6,50 m

-

stavbe tipa E:

-

tloris pritličja je v okviru največje zunanje dimenzije, ki znaša 18,50 m x 16,00 m

-

nadstropni del: dolžina 16,00 m, širina 6,50 m

-

stavbi F1 in F3:

-

dolžina: 40,50 m

-

širina: 14,90 m

-

stavbi F2 in F4:

-

dolžina: 15,80 m

-

širina: 15,80 m

-

stavba F5:

-

dolžina: 33,50 m

-

širina: 17,00 m

-

stavba G2:

-

dolžina: 14,00 m

-

širina: 7,00 m.

(2)

Izvedba kleti je dopustna znotraj gradbene meje pod zemljo (GMz). GMz je črta, ki je novo grajene stavbe v kletnih etažah ne smejo preseči, lahko se je dotikajo z zunanjo linijo nosilne konstrukcije ali pa so od nje odmaknjene v notranjost parcele, namenjene gradnji.

(3)

Lega stavb in potek GMz sta s točkami v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu določena v grafičnem načrtu št. 3.4 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikazom javnega dobra – prikaz na geodetskem načrtu«. Geokoordinate točk so navedene v obrazložitvi odloka.

14. člen

(višinski gabariti in etažnost)

(1)

V prostorskih enotah P2 in P3 sta dopustni največ dve kletni etaži.

(2)

Etažnost stavb nad terenom je:

-

stavbe A, B, C, D in E: P+1 (delno),

-

stavba F1: P+1,

-

stavbi F3 in F5: P+2,

-

stavba F2 in F4: P,

-

stavba G2: P.

(3)

Višina stavb (h) je določena z višino najvišje točke strehe, merjeno od kote finalnega tlaka v nivoju pritličja:

-

stavbe A, B, C, D in E: pritlični del h = 4,00 m, del z nadstropjem h = 7,00 m,

-

stavba F1: h = 8,00 m,

-

stavbi F3 in F5: h = 12,00 m,

-

stavbi F2 in F4: h = 4,00 m,

-

stavba G2: h = 5,00 m.

(4)

Pri stavbah z ravno streho je nad koto h dopustna izvedba dostopov na streho, tehničnih naprav, strojnih inštalacij in telekomunikacijskih naprav.

(5)

Višinski gabariti stavb so določeni v grafičnih načrtih št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe« in št. 4.4 »Značilni prerezi in pogledi«.

15. člen

(višinske kote terena in pritličja)

(1)

Višinske kote pritličja stavb:

-

stavba A1: 341,00 m n. v.

-

stavba A2: 341,00 m n. v.

-

stavba A3: 341,00 m n. v.

-

stavba A4: 341,00 m n. v.

-

stavba A5: 341,00 m n. v.

-

stavba A6: 341,00 m n. v.

-

stavba A7: 339,00 m n. v.

-

stavba A8: 339,00 m n. v.