3. člen
(uporabljeni izrazi)
(1)
Dvojček je stanovanjska stavba z dvema na zunaj enakima enostanovanjskima enotama, ki se z eno stranico stikata na parcelni meji. Tvori enoten volumen z dvema ločenima stanovanjskima enotama in dvema ločenima vhodoma.
(2)
Frčade so namenjene osvetljevanju mansardne etaže. Frčade so lahko le enega tipa in velikosti na posamezni strešini. Dopustna je izvedba trikotnih frčad (z istim naklonom kot osnovna streha) in frčad ortogonalne oblike z ravno streho. Frčade ne smejo segati izven tlorisnih gabaritov osnovnega volumna. Zgornji rob frčade ne sme presegati 2/3 višine strehe. Širina vseh frčad ne sme presegati 1/3 dolžine strehe.
(3)
Gradbena linija je regulacijska črta, na katero morajo biti delno ali v celoti s fasado postavljeni osnovni volumni stavb, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Pri tem se ne upoštevajo sekundarni elementi kot so izzidki, balkoni, nadstreški, napušči, strešni izzidki ipd. Gradbenih linij prav tako ni potrebno upoštevati pri umestitvi sekundarnih volumnov stavb (gl. tudi grafični del) in pomožnih objektov.
(4)
Gradbena meja je regulacijska črta, katere stavbe (vključno s sekundarnimi elementi kot so balkoni, napušči, izzidki ipd.) ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost. Objekti, ki niso stavbe, so lahko postavljeni izven linije gradbene meje (npr. bazen, terase, zunanja ureditev, infrastrukturni objekti in priključki ipd.).
(5)
Gradbena parcela stavbe je zemljišče, ki je trajno namenjeno redni rabi te stavbe.
(6)
Mansarda je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho. Višina kolenčnega zidu v mansardi ne sme presegati 1,4 m merjeno v notranjosti prostora od gotovega poda do loma strehe. V primeru večje višine kolenčnega zidu se taka etaža šteje za polno etažo in ne mansardo.
(7)
Odmik od parcelnih meja ali med posameznimi objekti se meri od najbolj izpostavljenih konstrukcijskih elementov stavbe ali objekta (upošteva se tlorisna projekcija).
(8)
Oporni zidovi ne smejo presegati višine 2,0 m in morajo biti arhitekturno oblikovani (na vidnem delu obdelani s površinsko obdelanimi betoni – v naravni barvi in teksturi (peskana, prana površina betona) ali iz lokalnega lomljenca s poglobljenimi fugami) oziroma ozelenjeni. Pri premagovanju večjih višinskih razlik se oporni zidovi v tlorisu sestavljajo z zamiki z vmesnimi horizontalni pasovi, ki so široki vsaj 0,6 m in intenzivno ozelenjeni.
(9)
Osnovni volumen stavbe je osrednji, najbolj zaznaven del stavbe z največjim volumnom. Lahko ima dodan sekundarni volumen in druge sekundarne elemente kot so manjši izzidki, utori, balkoni, terase, nadstreški, frčade ipd. Dimenzije osnovnega volumna z utori in izzidki ne smejo presegati v tolerancah določenih dovoljenih dimenzij. Stolpiči, trikotni, pet- ali večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) sekundarni volumni ali drugi sekundarni elementi niso dovoljeni.
(10)
Pomožni objekti (stavbe) so spremljajoči objekti k osnovnim objektom (stavbam) in so namenjeni njihovemu delovanju. V prostor se jih umešča po tem, ko so osnovni objekti (stavbe) že zgrajeni ali sočasno z njimi. Izvedejo se v etaži na terenu (bodisi pritlični bodisi kletni). Pomožne stavbe ne smejo biti podkletene. Streha pomožnih stavb je ravna in se jo lahko uporablja za pohodno teraso. Zaradi nagnjenega terena je dovoljeno tudi, da je pomožna stavba delno ali v celoti vkopana.
(11)
Pritlična etaža pri posameznih stavbah je razvidna iz grafičnega dela OPPN.
(12)
Raščen teren so zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter omogočajo zasaditev visoke vegetacije.
(13)
Sekundarni volumen stavbe je podrejen osnovnemu volumnu (gl. tudi določila devetega odstavka tega člena). Izvede se v etaži na terenu (bodisi pritlični bodisi kletni) in je konstrukcijsko povezan z osnovnim objektom. Sekundarni del volumna stavbe ne sme biti podkleten. Streha sekundarnega volumna je ravna in se jo lahko uporablja za pohodno teraso. Zaradi nagnjenega terena je dovoljeno tudi, da je sekundarni volumen delno ali v celoti vkopan.
(14)
Zazidana površina je površina zemljišča, ki ga pokrivajo stavbe. Zazidano površino določa navpična projekcija zunanjih dimenzij stavb na zemljišču. V zazidano površino niso vključeni:
Pri izračunu faktorja zazidanosti je potrebno v zazidano površino vključiti tudi površine pomožnih objektov, ki so stavbe.
(15)
Uporabljeni izrazi, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja urejanja prostora in graditve objektov.