4f4f3253-0096-4c33-8cd6-781f82a67811

Na zaraščajočih kmetijskih zemljiščih se vzpodbuja raba teh zemljišč na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč, na ekološko pomembnih območjih in območjih Natura 2000. Na večjih kmetijskih površinah se ohranjajo omejki, živice in gozdni otoki ter travniški sadovnjaki.

V agrarni in urbani krajini je potrebno ohranjati travniške sadovnjake, skupine in posamezna drevesa ter omejke in grmišča.

Gradnja objektov se načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega drevesa od obstoječega gozdnega roba ali obvodne drevnine. Enostavne in nezahtevne objekte, ki so izjemoma dopustni na zemljiščih, ki niso zazidljiva, naj se postavlja izven območij naravnih vrednot, območij habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst in habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju.

Postavljanje obor in ograjevanje zemljišč v odprti krajini na območju ohranjanja narave ni dovoljeno, oziroma se izvaja na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst. Prav tako na teh območjih ni dovoljeno postavljanje obor za gojenje tujerodnih prostoživečih vrst.

Pri posegih za premoščanje višinskih razlik ni dovoljena gradnja betonskih škarp in opornih zidov. Premostitve naj se izvedejo v obliki zatravljenih zemeljskih brežin, ki naj bodo zasajene z avtohtonimi vrstami trav, vzpenjavk, grmovnic in drevja.

Za zasaditev okolice objektov v območjih ohranjanja narave naj se uporabijo avtohtone, rastiščnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste. Tujerodnih ali eksotičnih rastlinskih vrst naj se ne vnaša.

Na območju voda in obvodnih zemljiščih naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno, naj se zagotovi ustrezna nadomestitev teh zemljišč. Vodna infrastruktura naj se načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih.

Urejanje vodotokov naj upošteva naravno dinamiko porečja, ter se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike. Ob vodotokih naj se ohranja ali ponovno vzpostavi zveznost obrežne vegetacije. Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja. V primerih regulacij, pri katerih so bile uničene površine za zadrževanje visokih voda naj se pretehta možnost sanacije z zadrževalnikom visokih voda na poplavnih površinah ob vodotoku.

Načrtovanje in gradnja nove ter vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture naj ne povečuje drobljenja ekosistemov in naj zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste.

Prečkanje vodov GJI preko vodotokov, ki imajo status naravne vrednote, naj se izvede z vrtanjem pod strugo ter na način. ki ne bo zahteval izvedbe posebnih zaščitnih ukrepov za zavarovanje struge vodotoka, kot je npr. betoniranje, kamnomet.

Pri gradnji mostov in cest na območju vodotokov, ki imajo status varovanja s področja varstva narave, naj se upoštevajo pogoji, usmeritve in priporočila za ohranjanje naravnih vrednot in pogojev za ohranitev habitatov zavarovanih, redkih in ogroženih vrst in prednostnih habitatnih tipov vezanih na vodno okolje.

Na območju naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti naj se kablovodi izvedejo podzemno. Umeščanje naj se izvede na način, da ob izkopu jarka ne bo prišlo do poškodovanja koreninskega sistema dreves.

Zaradi zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst naj se osvetljevanje območij načrtuje tako, da bo svetloba časovno omejena in prostorsko usmerjena proti tlom. Osvetljevanje naj se izvede s svetilnimi telesi, ki so v skladu z določili Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07).

Označevanje naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti naj se izvaja skladno z določili Pravilnika o označevanju zavarovanih območij naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 117/02, 53/05).