14. člen
(druga za občino pomembna območja)
(1)
Glede na SPRS leži Občina Slovenske Konjice v območju ugotovljene kulturne krajine, kjer naj razvoj temelji na kulturni in krajinski raznolikosti ter na lokalnih virih.
(2)
Prostor Občine Slovenske Konjice odlikuje bogata kulturna dediščine ter obsežna območja z naravnimi kakovostmi. Že do sedaj je občina tankočutno obravnavala in prenavljala številne objekte in območja kulturne dediščine (staro trško jedro mesta Slovenske Konjice, Žička kartuzija, grad Slovenske Konjice, Trebniški dvorec, številne cerkve, etnološki spomeniki) ter varovala in v razvojne projekte vključevala območja naravnih vrednot (Konjiška gora, območje Škalc kot izjemna krajina z vinogradi). Občina bo objekte kulturne dediščine še naprej vključevala v svoje prostorske akte in jim dala novo vsebino in prepoznavnost ter s tem možnosti za prenovo.
(3)
V celotnem nadaljnjem prostorskem razvoju (dejavnosti v krajini, poselitev, izgradnja infrastrukture) se ohranjajo vsi pomembni elementi prepoznavnosti in naravnih kakovosti prostora Občine Slovenske Konjice, ker poleg bivanjskih kvalitet predstavljajo tudi osnovo in prednost za razvoj turizma in rekreacije v naravnem okolju.
(4)
Območja prepoznavnosti in naravnih kakovosti prostora Občine Slovenske Konjice so predvsem:
č) ekološko pomembna območja ravninskega dela Dravinjske doline s primestnimi gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, močvirnimi travniki, mrtvicami, trstičevjem;
(5)
Na območjih naravnih kakovosti krajine se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot ob upoštevanju sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom. Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje in ohranjanje habitatnih tipov ter habitatov ogroženih vrst.
(6)
Za ohranjanje podobe kulturne krajine je pomembno kmetijstvo predvsem z rednim obdelovanjem kmetijskih zemljišč. Kmetijska dejavnost opravlja gospodarsko funkcijo v prostoru skladno s pridelovalnim potencialom kmetijskih zemljišč ob upoštevanju naravovarstvenih in okoljevarstvenih ciljev.
(7)
Na območju občine se spodbuja sonaraven način kmetovanja z upoštevanjem državnih kmetijsko – okoljskih programov. Zaraščanje kmetijskih zemljišč se preprečuje s spodbujanjem različnih oblik sonaravnega kmetovanja, zlasti na območjih vrednejše tradicionalne kulturne krajine doline sv. Janeza ter na območjih ugotovljene razpršene poselitve. Velik pomen pri preprečevanju zaraščanja imajo vinogradniška območja. Za ohranjanje poseljenosti podeželskega prostora se na kmetijah ter širše na območjih ugotovljene razpršene poselitve omogoča in hkrati vzpodbuja izvajanje dopolnilnih in dodatnih dejavnosti.
(8)
V gozdovih se zagotavlja sonaravno gospodarjenje z gozdom, s čimer se ob nadaljnjem gospodarskem izkoriščanju gozda in upoštevanju funkcij gozdov uresničujejo tudi cilji ohranjanja narave in rekreacije v naravnem okolju. Glede na trend zaraščanja občinskega prostora z gozdom, ki je opazen v zadnjem desetletju, so možne krčitve primernih gozdov za umeščanje poselitvenih površin ali za nadomeščanje kmetijskih zemljišč, ki bi se zmanjšala zaradi poselitve. Na širšem območju mesta Slovenske Konjice se obrobni gozdovi upoštevajo kot integralni deli zelenega sistema mesta.
(9)
Pridobivanje mineralnih surovin se usmerja na obstoječe kope, predvsem na lokaciji kamnoloma Konjiška gora na obrobju Slovenskih Konjic in dolgoročno na območja potencialnih lokacij nahajališč mineralnih surovin na vzhodnem robu pobočja Homec (peščenjak za Žičko kartuzijo), na jugozahodnem delu Zbelovske gore (okrasni kamen – konglomerat) in v Žički gori za novo, nadomestno lokacijo za kamnolom Konjiška gora. Za območja vseh delujočih kamnolomov morajo biti opredeljeni način ter trajanje izkoriščanja mineralnih surovin z obveznostjo sprotne in rokom končne sanacije pridobivalnega prostora, ki je bil degradiran zaradi izvajanja rudarskih del. Prednostno se sanira območje kamnoloma Konjiška gora. Na območjih opuščenih nelegalnih kopov mora lastnik zemljišča izvesti ustrezno sanacijo opuščenega nelegalnega kopa (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin), kar naj zagotovi varnost tega prostora za ljudi in živali ter vzpostavitev krajinskih kvalitet prostora.
(10)
V obvodnem prostoru Dravinje in njenih pritokov se upoštevajo načela varstva voda in vodnega režima ter se ohranjajo retencijske površine.