142. člen
(varstvo pred hrupom)
(1)
Stopnje zmanjševanja onesnaževanja okolja s hrupom, ki so določene za posamezna območja osnovne in podrobne rabe glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, so na osnovi 4. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju ter ob upoštevanju v 65. in 66. členu tega odloka določene osnovne in podrobnejše namenske rabe posameznih območij, določene za naslednje stopnje varstva pred hrupom:
I. stopnja varstva pred hrupom velja za vsa zavarovana območja ohranjanja narave oziroma mirna območja na prostem, razen površin na naslednjih območjih:
II. stopnja varstva pred hrupom velja za površine, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa in velja za površine z naslednjimi PNRP:
III. stopnja varstva pred hrupom za površine, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa in velja za površine z naslednjimi PNRP:
IV. stopnja varstva pred hrupom velja za površine, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa in velja za površine z naslednjimi PNRP:
(2)
S tem odlokom so določena območja III. in IV. stopnje varstva pred hrupom. Območja II. stopnje varstva pred hrupom občina določi ločeno in pošlje v potrditev na ministrstvo, pristojno za okolje. Vlogi se priloži dokumentacijo iz katere je razvidno, da so na predlaganih območjih izpolnjenje zahteve II. stopnje varstva pred hrupom. Do uveljavitve območij z II. stopnjo varstva pred hrupom, ki bodo pripravljena do prvih sprememb OPN, veljajo na teh območjih kriteriji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(3)
Na območjih II. stopnje varstva pred hrupom oziroma na njihovih delih s tem OPN ni določenih mirnih območij poselitve.
(4)
Vse obstoječe stanovanjske objekte na območjih IV. stopnje varstva pred hrupom je treba varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.