47. člen
(koncept razvoja naselij Loče in Tepanje)
A/ KONCEPT RAZVOJA NASELJA LOČE
(1)
Vloga naselja v omrežju naselij: Naselje Loče se razvija kot lokalno središče vzhodnega dela Občine Slovenske Konjice ter eno pomembnejših zaposlitvenih, oskrbovalnih in kulturnih središč občine s poudarjenim razvojem oskrbnih, stanovanjskih, turistično rekreacijskih in obrtno proizvodnih dejavnosti, znotraj obstoječe strukture naselja in predvidenih širitev v okviru UN.
(2)
Območja urbanističnega načrta naselja Loče zajema širše strnjeno trško območje Loč s predlaganimi širitvami in zgostitvami ekstenzivno pozidanih zemljišč. Območje urbanističnega načrta vključuje zaradi funkcionalnih povezav tudi naselje Mlače. Obe naselji se dopolnjujeta, pri čemer pa je potrebno z zelenimi cezurami preprečiti zraščanje v enovito zazidano strukturo. Znotraj meje UN so tudi zelene kmetijske površine ter obvodni svet reke Dravinje in potokov Žičnice in Klokočovnika, ki predstavljajo pripadajoče površine, potrebne za kvalitetno in zdravo bivalno okolje.
(3)
V razvoju naselja Loče se upošteva koncept in cilje razvoja:
a)
Pozitivna rast števila prebivalcev: Ohranjati je potrebno pozitivno rast števila prebivalcev (obdobje od leta 1999 do leta 2007 manjši porast). Ocene sprejemljivosti prostora dopuščajo povečanje števila prebivalcev za okrog 310 oziroma na ocenjeno skupno število okrog 900 prebivalcev.
b)
Krepitev vloge naselja Loče v omrežju naselij.
c)
Razporeditev dejavnosti ob sočasni racionalni, vendar razvojno usmerjeni rabi prostora:
Naselje Loče se je do sedaj razvijalo sorazmerno zgoščeno in prostorsko racionalno. Stanovanjska gradnja, centralne dejavnosti, turizem in območja zelenih in rekreacijskih površin se med seboj prepletajo in ustvarjajo racionalen vzorec pozidave, kar je posledično omogočilo tudi izgradnjo gospodarske javne infrastrukture. Urejanje naselja Loče je bilo podrejeno spoštovanju in upoštevanju arhitekturnih kvalitet historičnega jedra naselja. Eden od razlogov, da se je dosedanja gradnja skoncentrirala okoli trškega jedra Loč je pogojen tudi z lego naselja, ki leži v ravnici ob sotočju reke Dravinje in potokov Žičnice in Klokočovnika ter ob kmetijskih zemljiščih, ki jih vodotoki poplavljajo. Naselje Mlače se je razvijalo kot vas v bližini pomembnejšega lokalnega središča. Za razvoj potrebuje naselje predvsem površine za stanovanjsko gradnjo ter obrtne in proizvodne dejavnosti kar bo omogočilo rast prebivalstva, nova delovna mesta in izboljšanje stanja gospodarske javne infrastrukture.
Racionalna, vendar razvojno naravnana raba prostora znotraj naselja Loče v povezavi z naseljem Mlače bo dosežena z upoštevanjem naslednjih usmeritev:
-
Nove površine za razvoj dejavnosti se bodo pridobile kot površine notranjega razvoja naselja s prenovo, sanacijo in racionalno rabo ekstenzivno izrabljenih stavbnih zemljišč ter z aktiviranjem zemljišč, ki so z veljavnimi prostorskimi akti določeni za pozidavo, z zgoščevanjem grajenih struktur ter manjšo širitvijo naselja Loče na jugozahodni strani.
-
Stanovanjska gradnja se načrtuje kot prenova in sanacija predvsem na območjih enostanovanjske gradnje v naselju Loče. Prav tako se v smislu aktiviranja ekstenzivno izrabljenih stavbnih zemljišč enostanovanjska gradnja usmerja na območje naselja Mlače.
-
Centralne dejavnosti se bodo načrtovale kot racionalizacija ekstenzivno izkoriščenih površin znotraj obstoječih površin za centralne dejavnosti ali po potrebi v okviru aktiviranje območij večstanovanjske gradnje v naselju Loče.
-
Ob reki Dravinji ter potokih Žičnici in Klokočovniku bodo zelene površine oblikovane kot zaokrožitve stanovanjskih delov naselja.
-
Območja industrijskih in proizvodno obrtnih dejavnosti se načrtujejo kot aktiviranje neizkoriščenih površin obstoječe gospodarske cone (Unior) v smeri proti južnemu robu naselja Loče, v nadaljevanju obstoječe gospodarske cone (Opekarna) na severovzhodnem delu naselja ter manjša širitev obstoječe lesarske dejavnosti na JZ robu naselja.
-
Predlagane prenove, sanacije in širitve obstoječih sosesk in gospodarskih con pomenijo smiselne zaokrožitve naselij Loče in Mlače in ne presegajo sprejemljivih meja širitve naselja oziroma krajinskih okvirov v občutljivi krajini na sotočju vodotokov na prehodu v hribovje Žičke in Zbelovske gore.
-
Oblikovanje novo pridobljenih stavbnih zemljišč se mora podrediti obstoječim grajenim strukturam obeh naselij in tipologiji pozidave, ki je značilna za ravninsko pokrajino ob Dravinji na prehodu v gričevnati svet.
(4)
Prometna infrastruktura in javni potniški promet:
a)
Glavno cestno prometno žilo znotraj ureditvenega območja naselja Loče predstavlja regionalna cesta R688 Slovenske Konjice–Poljčane, ki deli osrednji del naselja. Obstoječe cestno omrežje zadovoljivo povezuje najbližja naselja z Ločami, razen na predelu lokalne ceste proti Klokočovniku, kjer je postal del ceste prometno nevaren, zato se načrtuje izvedba obvozne ceste. Notranja mreža lokalnih cest zadošča za povezave med posameznimi deli naselja. Znotraj naselja so predvidene rekonstrukcije cestnih elementov (križišča, priključki lokalnih internih dovozov na lokalne ceste) ter dodatne ureditve hodnikov za pešce za zagotovitev varnega peš prometa. Sestavni del prometne zasnove so tudi ureditve površin za parkiranje osebnih avtomobilov.
b)
V UN naselja Loče je evidentirana trasa za ponovno vzpostavitev železniške proge Poljčane–Zreče, katere koridor poteka južno od naselja v smeri vzhod – zahod ob Dravinji. Koridor je potrebno varovati in ohranjati.
c)
Javni potniški promet je vezan na cestno mrežo in glede na frekvenco in smeri potovanj razporejena postajališča avtobusnega javnega potniškega prometa. Da bi v največji možni meri zmanjšali negativne vplive cestnega motornega prometa na prostorski razvoj in okolje, se poudarja razvoj vseh oblik nemotoriziranega prometa (kolesarski, peš promet). Posebne ločene kolesarske steze v naselju niso predvidene. Načrtovana in delno izvedena pa je kolesarska pot, ki na osrednjem ravninskem delu povezuje celotno območje občine.
(5)
Temeljne strukture naselja, izhodišča za razvoj in ohranjanje oblikovne podobe naselja in naselbinskih jeder, zeleni sistem naselja:
a)
Razvoj naselja se prilagaja historični in naravni prostorski zgradbi, tako da se ohranja staro vaško jedro, ki se mu ostala poselitev podreja. Ohranja se kakovostne nepozidane prostore (dvorec Pogled s parkom in vplivnim območjem, ravninska ožina med Ločami in Zbelovim ter ožina ob steku Dravinje in Klokočovnika). Poselitev novejših delov naselja se oblikuje kot urbana struktura z manjšimi gostotami in dimenzijami objektov.
b)
Spoštuje se ugotovljene značilnosti podobe naselja kot so: vredno manjše grajeno okolje (staro vaško jedro s cerkvijo, dvorec Pogled s parkom in vplivnim območjem); oblikovno pomembni vidni poudarki (cerkev Sv. Duha, dvorec Pogled); oblikovno pomembne zelene, gozdne in vodne površine (območje ob Dravinji – varovana naravna vrednota, pokopališče, kmetijsko območje pod dvorcem Pogled, gozdovi obrobnega gričevja in hribov, gozdne površine v območju UN, vodne površine Dravinje, Žičnice in Klokočovnika); vredno manjše naravno okolje (območje ob steku Dravinje in potoka Klokočovnika); oblikovno pomembno vidno vozlišče (križišče v starem vaškem jedru); oblikovno pomembni vstopi v naselje (na regionalnih cestah skozi naselje); oblikovno pomemben krajinski prehod (ravninska ožina med Ločami in Zbelovim ter ožina ob steku Dravinje in Klokočovnika); varovani pogledi in območja neprekinjenega varovanega pogleda (dvorec Pogled – cerkev Sv. Duha).
c)
Zagotovi se postopna prenova in sanacija vidno močno razvrednotenih površin in robov: območje žage ob steku Dravinje in potoka Klokočovnik, rekreacijsko območje ob regionalni cesti Loče–Poljčane, območje odpada starih avtomobilov ob regionalni cesti Loče–Poljčane, vhodni del v naselje iz smeri Žiče, vidno močno razvrednotena zahodni rob naselja, viden iz smeri Žiče, ter južni rob naselja ob regionalni cesti Loče–Poljčane.
(6)
Kulturna dediščine in naravne vrednote:
a)
V območju UN Loče je precej objektov in območij kulturne dediščine npr:. naselbinska dediščina (trško jedro), sakralna stavbna dediščina (Cerkev sv. Duha), sakralno – profana stavbna dediščina (župnišče), profana stavba dediščina – dvorci (Pogled – dvorec s parkom in vplivnim območjem), 6 objektov profane stavbne dediščine – meščanske in trške arhitekture, 6 objektov profane stavbne dediščine – etnološke dediščine ter vrtno arhitekturna dediščina (območje dvorca Pogled).
b)
V območju UN Loče so večji predeli ohranjanja narave: naravne vrednote (Dravinja), habitatni tipi, ekološko pomembna območja ter posebna varstvena območja / območja NATURA 2000 (Dravinjska dolina).
c)
Za vse posege v območjih zavarovanih objektov naravne in kulturne dediščine je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojnega službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
(7)
Prostorske ureditve, ki se nanašajo na varstvo okolja ter koncept opremljanja z javno gospodarsko infrastrukturo ter lokalni energetski koncept so enaki kot veljajo za UN Slovenske Konjice in so določeni v odstavkih (8) in (9) v 46. členu tega odloka.
B/ KONCEPT RAZVOJA NASELJA TEPANJE
(8)
Vloga naselja v omrežju naselij: Naselje Tepanje se razvija kot lokalno središče severovzhodnega dela občine ob vzporedni krepitvi vloge naselja tudi kot zaposlitvenega območja s poudarjenim razvojem proizvodno obrtnih, oskrbnih, storitvenih, stanovanjskih in družbenih dejavnosti znotraj obstoječe strukture naselja in predvidenih širitev v okviru UN.
(9)
Meja območja UN naselja Tepanje obsega površine, ki so že sedaj funkcionalno povezane z naseljem: ožje strnjeno območje naselja Tepanje ob regionalni cesti R2-430, predel med naseljem, avtocesto in cestno bazo ter vsa bližnja območja stavbnih zemljišč izven ožjega območja naselja vendar v okviru meje UN, ki so opredeljena kot avtohtona poselitev (A) v povezavi z naseljem Tepanje. Območje UN Tepanje predstavlja potencialne, prednostne površine za razvoj različnih dejavnosti naselja (predvsem gospodarskih con ter v manjšem obsegu turistično rekreacijskih, centralnih in stanovanjskih), ki bodo aktivirane dolgoročno, na osnovi sedaj še nedefiniranih razvojnih programov.
(10)
V razvoju naselja Tepanje se upošteva koncept in cilje razvoja:
a)
Pozitivna rast števila prebivalcev: Ohranjati je potrebno pozitivno rast števila prebivalcev (obdobje od leta 1999 do leta 2007 manjši porast). Ocene sprejemljivosti prostora dopuščajo povečanje števila prebivalcev za okrog 300 oziroma na ocenjeno skupno število okrog 820 prebivalcev. Ustvariti je potrebno ugodne pogoje za doseljevanje (stanovanja, prijazni bivalni pogoji v atraktivnem okolju, dobra prometna povezanost z zaposlitvenimi centri, nova delovna mesta v povezavi z gospodarskim razvojem inovativnih dejavnosti).
b)
Krepitev vloge naselja Tepanje v omrežju naselij.
c)
Razporeditev dejavnosti ob sočasni racionalni, vendar razvojno usmerjeni rabi prostora:
Naselje Tepanje se je razvijalo kot manjše primestno naselje sorazmerno zgoščeno in prostorsko racionalno. Stanovanjska gradnja, centralne dejavnosti, območja zelenih in območja poslovnih dejavnosti so se med seboj prepletala in ustvarila racionalen vzorec pozidave, kar je posledično omogočilo tudi izgradnjo gospodarske javne infrastrukture.
S posodobitvijo regionalne ceste R1-430 in izgradnjo avtoceste A1 z direktnim priključkom nanjo se je naselje Tepanje pričelo razvijati hitreje kot druga naselja v občini, kljub temu pa potrebe za gradnjo centralnih in predvsem proizvodnih dejavnosti še naraščajo. Interes občine je izkoristiti ugodno prometno lego naselja in že realizirano komunalno infrastrukturo in tako omogočiti naselju nadaljnji razvoj.
Ob stanovanjski gradnji je zaradi ugodne prometne lege naselja smiselno širiti predvsem proizvodne in obrtne dejavnosti, v smeri proti avtocesti z obveznim vmesnim zelenim pasom, ki bodo imele kot širitve obstoječih poslovno proizvodnih con možnost direktnega priključevanja na regionalno cesto in avtocestni priključek, kar tudi ne bo povzročalo dodatnih obremenitev s hrupom na bližnje stanovanjske soseske.
Racionalna, vendar razvojno naravnana raba prostora znotraj naselja Tepanje bo dosežena z upoštevanjem naslednjih usmeritev:
-
Stanovanjska gradnja za potrebe predvsem enostanovanjske gradnje se načrtuje kot aktiviranje oziroma zapolnitev že določenih zazidalnih območij na severozahodni strani naselja Tepanje in obkroža že realizirane stanovanjske površine, ki so tudi komunalno opremljene.
-
Centralne dejavnosti se bodo načrtovale kot racionalizacija ekstenzivno izkoriščenih površin znotraj obstoječih površin za centralne dejavnosti in po potrebi v okviru aktiviranja območij stanovanjske gradnje.
-
Posebna območja za turizem in rekreacijo se načrtujejo na jugovzhodnem robu naselja v smeri proti avtocesti tako, da bodo predstavljala zeleni tampon med avtocesto in naseljem in zmanjševala vplive hrupa ter na severozahodnem obrobju v okviru obstoječih kmetij (Hohler, Sp. Tepanje).
-
Območja obrtnih in proizvodnih dejavnosti se načrtujejo kot aktiviranje neizkoriščenih površin med regionalno cesto R2-430 in avtocesto na jugovzhodu ter obstoječim avtocestnim priključkom, kjer obstaja možnost priključevanja na že izgrajeno gospodarsko javno infrastrukturo.
-
Predlagane prenove, sanacije in širitve obstoječih stanovanjskih sosesk in poslovnih con za obrtne in proizvodne dejavnosti pomenijo smiselne zaokrožitve naselja Tepanje, ki ne presegajo sprejemljivih meja naselja.
-
Oblikovanje zemljišč za stanovanjsko gradnjo ter gradnja objektov se morata podrediti obstoječim grajenim strukturam in tipologiji naselja Tepanje.
-
Gradnja objektov za obrtne in proizvodne dejavnosti se mora v masah prilagoditi objektom v conah značilnih za gradnjo ob avtocestah z obveznim upoštevanjem zelenih in rekreacijskih površin med poslovnimi in stanovanjskimi conami.
(11)
Prometna infrastruktura in javni potniški promet:
a)
Glavno cestno prometno žilo znotraj ureditvenega območja naselja Tepanje predstavlja regionalna cesta R2-430, ki deli naselje s svojim potekom po osrednjem delu naselja. Obstoječe cestno omrežje zadovoljivo povezuje najbližja naselja. Notranja mreža lokalnih cest je bila grajena načrtno na osnovi usmeritev iz prostorskih izvedbenih aktov. Znotraj naselja so predvidene rekonstrukcije cestnih elementov (križišča, priključki lokalnih internih dovozov na lokalne ceste) ter dodatne ureditve hodnikov za pešce za zagotovitev varnega peš prometa.
b)
Javni potniški promet je vezan na cestno mrežo in glede na frekvenco in smeri potovanj razporejena postajališča avtobusnega javnega potniškega prometa.
c)
Da bi v največji možni meri zmanjšali negativne vplive cestnega motornega prometa na prostorski razvoj in okolje, se poudarja razvoj vseh oblik nemotoriziranega prometa (kolesarski, peš promet).
(12)
Temeljne strukture naselja, izhodišča za razvoj in ohranjanje oblikovne podobe naselja in naselbinskih jeder, zeleni sistem naselja:
a)
Razvoj naselja se prilagaja prostorskim omejitvam (kmetijskim zemljiščem na severozahodnem robu naselja) ter legi naselja ob avtocesti, ki predstavlja ključno razvojno prednost naselja v občini. Na predelih stanovanjske gradnje se poselitev novejših delov naselja oblikuje kot urbana struktura z manjšimi gostotami in manjšimi dimenzijami objektov, na predelih gospodarskih con pa so dopustne moderne zasnove objektov, tlorisno večjih dimenzij, ki pa morajo biti višinsko prilagojeni ravninskemu reliefu.
b)
Spoštuje se ugotovljene značilnosti podobe naselja kot so: vredno novejše grajeno okolje (novejše proizvodno poslovno območje ob JV robu regionalne ceste Celje–Maribor), vredno manjše grajeno okolje (vaško jedro), oblikovno pomembne zelene, gozdne in vodne površine (vsi varovalni gozdovi v območju in v bližini območja UN, vse robne kmetijske površine, Oplotnica), oblikovno pomembni vstopi v naselje (na regionalnih cestah skozi naselje), oblikovno pomemben krajinski prehod (ovinek in preval na regionalni cesti iz smeri Celja), varovani pogledi in območja neprekinjenega varovanega pogleda (na regionalni cesti Maribor–Celje pred naseljem Tepanje/pogled na stari grad Slovenske Konjice).
c)
Zagotovi se postopna prenova in sanacija vidno močno razvrednotenih površin in robov (skladišče mehanizacije v bližini varovalnega gozda).
(13)
Kulturna dediščina in naravne vrednote: V območju UN Tepanje obstaja en objekt kulturne dediščine (profane stavbne dediščine – etnološke dediščine). Območje UN je brez enot varstva in ohranjanja narave, evidentirano pa je večje območje varovalnega gozda. Za vse posege v območjih zavarovanih objektov kulturne dediščine je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojnega službe za varstvo kulturne dediščine.
(14)
Prostorske ureditve, ki se nanašajo na varstvo okolja ter koncept opremljanja z javno gospodarsko infrastrukturo ter lokalni energetski koncept so enaki kot veljajo za UN Slovenske Konjice in so določeni v odstavkih (8) in (9) v 46. členu tega odloka.