49. člen
(gozdarstvo)
(1)
Gozdnatost v Občini Slovenske Konjice je pod slovenskim povprečjem. Gozdovi v občini predstavljajo okrog 43 % zemljišč in zaokrožajo tri naravne enote: območje Konjiške gore; območje Starih Slemen, doline Špitaliča, Kraberka, Klokočovnika in Zbelovske Gore; območje ravninskih gozdov v dolini reke Dravinje, pobočje Ličence in Jerneja pri Ločah. Prostor občine spada v vodozbirno območje Dravinje. V ravninskem predelu so vodotoki pretežno enakomerno razporejeni, na območju Konjiške gore pa se pojavljajo tudi posamezni hudourniki, predvsem v zahodnem delu občine na območju Kamne gore. Poleg gospodarske funkcije predstavljajo gozdovi v občini tudi pomembno vodozbirno območje Dravinje. V vseh gozdovih, razen v varovalnih gozdovih in izrazito degradiranih gozdovih, je lesnoproizvodna funkcija bolj ali manj pomembna, ekološke prihajajo do izraza v predelih, kjer so prisotne posebne vrednote okolja ali tudi ekološko zahtevnejše razmere, socialne pa se pojavljajo povsod, kjer so prisotni ljudje, bodisi v okolici njihovih bivališč, kot tudi v predelih, ki so zanimivi za rekreacijo in turizem.
(2)
Gozdove se kot naravni vir in naravno bogastvo ohranja ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Prostorski razvoj v občini se usmerja ob upoštevanju ciljev razvoja gozdarske dejavnosti:
a)
Ohranitev sklenjenih območij gozda na produktivnih rastiščih Konjiške gore, Kraberka in Zbelovske gore. Zagotavlja se osnovni cilj gospodarjenja z gozdovi (proizvodnja kvalitetnega lesa) ob zagotavljanju in ohranjanju vseh preostalih funkcij gozda s sonaravnimi načini gospodarjenja z gozdovi. Na predelih zaraščajočih površin bodo dane razvojne možnosti predvsem za kmetijstvo in poselitev. Dopustne so krčitve gozdov v kmetijske namene in krčitve zaradi GJI, varstva okolja, narave in kulturne dediščine, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter v drugih primerih, če krčitve dopuščajo predpisi s področja gozdarstva.
b)
Varstvo gozdov na strmih in labilnih zemljiščih (Konjiška gora).
c)
Zagotavljanje krajinsko – ekološke pestrosti na ravninskih in obvodnih krajinah (nižinski predeli občine na ravnicah ob Dravinji s pritoki).
č) Zagotavljanje večnamenske vloge gozdov v primestni krajini (Slovenske Konjice, Loče, Tepanje).
d)
Povečevanje vloge gozdov pri varstvu vodnih virov (območja Cimerman, Graščina, Gospodična na pobočjih Konjiške gore, vrtine Polene, Požleb – Spodnje Laže, Pikovo – Tolsti vrh, Vodela pod Nunsko goro, Zverovje).
e)
Pestra krajina s čim gostejšo mrežo naravnih ekosistemov tako v gozdni kot v kmetijski krajini. Ohranjeni gozdni ekosistemi z veliko samoobnovitveno sposobnostjo; ohranjeni pomembni elementi krajine (gozdni robovi, obvodni pasovi, mokriščna vegetacija, posamično gozdno drevje v kmetijski in primestni krajini).
f)
Usklajeni odnosi med različnimi uporabniki prostora zlasti na območjih, kjer se prepletajo številne, večkrat nasprotujoče si splošno koristne funkcije gozdov (Grad Konjice, Tepanje).
g)
Trajni vrednostni donosi, stabilni in vitalni gozdovi, gozdovi s sonaravnejšo drevesno sestavo in zadostnim deležem tudi manjšinskih drevesnih vrst, povečana izkoriščenost gozdnih zemljišč, še zlasti na aceretalnih rastiščih, ter sonaravno gospodarjenje z avtohtonimi drevesnimi vrstami.
h)
Povečan obseg in boljša kvaliteta gojitvenih del in s sonaravnim gospodarjenjem izkoriščen naravni podmladek ter pospeševanje pomlajevanja avtohtonih listavcev na ravninskih predelih občine.
i)
Usklajen odnos med gozdom in rastlinojedo divjadjo ter med izkoriščanjem gozdov in prostoživečimi divjimi živalmi.
k)
Uporaba okolju prijaznih tehnologij in opreme za izvajanje del v gozdovih. Optimalno odprti gozdovi z redno in kvalitetno vzdrževanimi gozdnimi cestami.
(3)
Skladno z veljavnimi režimi se ohranjajo varovalni gozdovi, v obsegu okrog 269ha, v katerih so posegi omejeni z režimom varovanja. Na širšem območju mesta Slovenske Konjice tar naselij Loče in Tepanje se gozdovi večjega obsega obravnavajo kot primestni gozdovi.
(4)
Načrtovanje prostorskih ureditev na območjih gozdov mora zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti zlasti na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih.
(5)
V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij se ohranja gozdove in druge oblike naravnih prvin v čim bolj naravnem stanju.