141. člen
(zrak in osončenje)
(1)
Za varstvo zraka je potrebno poleg vseh pogojev, ki jih določajo predpisi s področja varstva zraka, upoštevati še naslednje pogoje:
-
za obstoječe objekte, ki so vir onesnaževanja, pridobiti meritve emisij v zrak ter pripraviti program sanacije za tiste vire emisij, ki povzročajo prekomerne emisije v zrak;
-
pri načrtovanju in gradnji novih objektov je treba zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije;
-
proizvodne, obrtne, stanovanjske in druge objekte se sme priključevati le na ekološko čiste oziroma obnovljive vire energije;
-
zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov;
-
po izgradnji plinovoda obvezno priključevati vse porabnike na plinovodno omrežje, kjer je to tehnično možno;
-
težiti za tem, da se ob objektih, ki so vir onesnaževanja, urejajo večje zelene površine;
-
objekti, ki povzročajo povečane emisije v zrak se lahko umeščajo le na območja, kjer je PNRP določena za industrijsko (IP), gospodarsko (IG) in kmetijsko dejavnost (IK);
-
nove objekte, ki so vir vonjav (večje farme, bioplinarne, kompostarne), je potrebno locirati v primerni oddaljenosti od območij strnjene poselitve.
(2)
Pri vseh stanovanjskih bivalnih prostorih je potrebno zagotoviti minimalno zahtevano osončenje, skladno z veljavnimi pravilniki o načrtovanju objektov.
(3)
Minimalen čas potrebnega osončenja bivalnih, stanovanjskih prostorov je:
-
v zimskem solsticiju 2 uri,
-
v poletnem ekvinokciju 3 ure,
-
v poletnem solsticiju 5 ur na dan.
(4)
Minimalen čas potrebnega osončenja bivalnih prostorov ni potrebno upoštevati pri obstoječih stanovanjskih objektih v starih mestnih jedrih.