76. člen
(namembnost in vrste posegov na kmetijskih zemljiščih – K1 in K2)
(1)
Območja namenske rabe kmetijskih zemljišč se urejajo z določili zakona o kmetijskih zemljiščih, praviloma na podlagi agrokart, pri tem pa je na opredeljenih območjih ohranjanja narave in kulturne dediščine potrebno čimbolj ohraniti obstoječo rabo kmetijskih površin. Območja obstoječih in predvidenih trajnih nasadov je potrebno varovati za nadaljnjo uporabo v te namene.
(2)
Na območjih kmetijskih zemljišč se dopušča gradnja naslednjih objektov ali posegov v prostor:
a)
agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč;
b)
enostavni in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v skladu z uredbo, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, razen kleti in vinske kleti;
c)
objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov;
č) čebelnjak, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2;
d)
staja, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m2;
e)
pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža);
f)
pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov;
g)
raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira;
h)
začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone:
-
oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov,
-
cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni,
-
začasna tribuna za gledalce na prostem,
-
premični čebelnjak v leseni izvedbi;
i)
opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica);
j)
začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
k)
dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki:
-
ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih,
-
je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč),
-
ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve;
l)
gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini:
-
daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje,
-
lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje;
m)
rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste;
n)
mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35.
(3)
Objekte iz točke b), c) in d) prejšnjega odstavka, ki so po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, enostavni in nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, lahko gradi le investitor ki je vpisan v register kmetijskih gospodarstev in to vsaj eno leto pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt oziroma pred začetkom gradnje enostavnega objekta, in ki ima v lasti oziroma zakupu:
a)
najmanj 1,0 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine,
b)
najmanj 0,5 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade,
Objekte z zgoraj navedenimi omejitvami, razen pastirskega stana, katerega se s tem odlokom ne dovoli, se lahko umešča v oddaljenosti 50 m od legalno zgrajenih obstoječih objektov kmetije, kjer se prebiva in se s tem štejejo vsi obstoječi objekti znotraj območja kmetije, če je eden od teh objektov stanovanjski objekt, v katerem prebiva nosilec kmetijske dejavnosti. Kot merilo oddaljenosti štejemo najmanjšo razdaljo med najbližjim od obstoječih objektov kmetije in načrtovanim objektom, pri čemer ta ne sme presegati 50 m. Izven radija 50 metrov se lahko umeščajo zgolj kašča, staja namenjena zavetju rejnih živali, pokrito skladišče za lesena goriva, napajalno korito in krmišče.
(4)
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti iz točk b) in c) drugega odstavka tega člena, čebelnjaki iz točke č) drugega odstavka tega člena ter staje iz točke d) drugega odstavka tega člena se lahko uporabljajo le v kmetijske namene.
(5)
Na območju kmetijskih zemljišč ni dovoljeno postavljati premičnih objektov (prikolice, kontejnerji ipd.), na enostavne in nezahtevne objekte ni dovoljeno nameščati oglasnih sporočil.
(6)
V MOEUP z oznakami: UN1/138, AP5/003, AP6/019, OP9/013 in OP11/005, se na zemljiščih, na katerih se namenska raba spreminja iz gozdnih v kmetijska zemljišča, kmetijsko zemljišče v naravi vzpostavi v roku dveh let od sprejema tega odloka oziroma od izdaje odločbe o krčitvi gozda za posamezno zemljišče.
(7)
Ob načrtovanju in izvajanju posameznih gradenj je potrebno določiti neoviran dostop do posameznih kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč po obstoječih poljskih in gozdnih poteh in cestah oziroma urediti predhodno nadomestne poti.
(8)
Morebitne agrooperacije je dovoljeno izvajati le na podlagi predhodno izdelanih posebnih strokovnih podlag. Pri bodočem izkoriščanju kmetijskih površin je potrebno zagotoviti takšen način obdelave, da bo ohranjena in zagotovljena pestrost krajine. Prepovedana je sečnja posameznih dreves in omejkov.
(9)
Gnojenje kmetijskih površin mora biti v skladu z uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96) in Navodilom za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 34/00).
(10)
Na površinah v zaraščanju in na degradiranih območjih se omogoča vzpostavljanje kmetijskih zemljišč. Vzpodbuja se tak način rabe zaraščajočih kmetijskih površin, da bo zagotovljeno ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišča na ekološko pomembnih območjih in območjih Natura 2000.
(11)
Postavljanje obor in ograjevanje zemljišč za pašo živine v odprti krajini na območjih ohranjanja narave se lahko izvaja le na način, ki omogoča prehod prostoživečih vrst. Na območjih, ki so zavarovana po predpisih o ohranjanju narave, ni dovoljeno postavljati obor za gojenje tujerodnih vrst.