10. člen
(okoljski cilji OPN)
Z vključevanjem posameznih sestavin varstva okolja v načrtovanje trajnostnega prostorskega razvoja bo Občina Slovenske Konjice poleg ciljev, ki so navedeni v prejšnjem členu, upoštevala še naslednje okoljske cilje:
a)
Ohranjanje in izboljšanje kvalitete tal:
-
varčna in večnamenska raba zemljišč in virov;
-
smotrna raba prostora za urbanizacijo in nadzor nad širjenjem urbanih območij;
-
ohranjanje pridelovalnega potenciala zemljišč za kmetijsko rabo ter uravnoteženo oskrbo z mineralnimi surovinami;
-
sanacija degradiranih območij;
-
smotrna raba površin in revitalizacija degradiranih urbanih območij;
-
prenova degradiranih urbanih območij in prenova starih industrijskih in rudarskih območij/naselij.
b)
Ohranjanje in izboljšanje kakovosti površinskih voda:
-
zagotavljanje dobrega stanje Dravinje in njenih pritokov;
-
ohranjanje kakovosti voda na območju občine, da se omogoči življenje pomembnih vrst sladkovodnih rib;
-
doseganje dobrega kemijskega in ekološkega stanja vodnih teles površinskih voda do leta 2015;
-
preprečevanje nadaljnjega slabšanja stanja voda oziroma varovanje in izboljševanje vodnega okolja;
-
zmanjševanje in postopno odpravljanje emisij in odvajanje prednostno nevarnih snovi v vodno okolje z izvajanjem posebnih ukrepov.
c)
Ohranjanje in izboljšanje kakovosti podzemnih voda:
-
ohranjevanje stanja podzemne vode v vodnih telesih podzemne vode z dobrim kemijskim stanjem;
-
preprečevanje trendov rasti onesnaževal;
-
skrb za boljše stanje vodnega okolja;
-
zmanjšanje emisij iz razpršenih virov (intenzivno kmetijstvo, razpršena poselitev brez urejenega čiščenja odpadnih voda);
-
zniževanje vsebnosti nitratov v čezmerno obremenjeni podzemni vodi v predpisane okvire;
-
izboljšanje stanja podzemnih voda in zmanjšanje vsebnosti pesticidov v pitni vodi ter virih pitne vode v skladu s predpisanimi standardi;
-
izboljšanje in obnavljanje teles podzemne vode ter zagotavljanje ravnotežja med odvzemanjem in obnavljanjem podzemne vode.
č) Ravnanje z odpadnimi vodami:
-
zagotavljanje varstva vseh površinskih in podzemnih voda na območju občine pred organskim onesnaženjem okolja, vnosom dušika in fosforja ter pred mikrobiološkim onesnaženjem;
-
izgradnja komunalne čistilne naprave s pripadajočim kanalizacijskim omrežjem v aglomeracijah na območju občine, ki so določene v Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (za obdobje od 2005 do 2017);
-
zagotavljanje ustreznega zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod do konca leta 2015 oziroma do konca leta 2017 za odvajanje in čiščenje v malih komunalnih čistilnih napravah za posamezne stavbe.
d)
Smotrna oskrba s pitno vodo:
-
zagotovitev varne vodooskrbe z zadostnimi količinami neoporečne pitne vode in zmanjšanje deleža prebivalcev z lastno oskrbo;
-
zagotavljanje zadostnih količin pitne vode v primeru izrednih dogodkov iz rezervnih vodnih virov;
-
sanacija ali ukinitev malih sistemov vodo oskrbe ter sanacija in prevzem v upravljanje vaških vodovodnih sistemov;
-
spodbujanje trajnostne rabe voda ter ohranjanje in uravnavanje vodnih količin;
-
dolgoročno varstvo razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti;
-
aktivna zaščita zajetij pitne vode pred onesnaženjem tujih voda.
e)
Ohranjanje in izboljšanje kakovosti zraka z zmanjšanjem izpustov:
-
izpustov delcev v zrak, plinov, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo, predhodnikov ozona ter toplogrednih plinov.
f)
Zmanjšanje ravni hrupa:
-
zmanjšanje števila ljudi, ki so permanentno izpostavljeni čezmernemu hrupu pri čemer se prednostno upoštevajo vzgojno-varstvene ustanove, zdravstvene ustanove, ustanove varstva starejših in stanovanjska območja.
g)
Ravnanje z odpadki:
-
nadaljevanje in krepitev ločenega zbiranja odpadkov na celotnem območju občine in učinkovita obdelava preostanka odpadkov po ločenem zbiranju;
-
zmanjševanje količin odpadkov s povezovanjem proizvodnih in porabniških vzorcev ter navad, življenjskih navad, tehnoloških izboljšav, ekonomskih dejavnosti in ukrepov ter demografskih sprememb;
-
doseganje vsaj 1 kg zbranih nevarnih frakcij na leto na prebivalca v naslednjih letih v okviru izvajanja občinskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki;
-
zmanjševanje vplivov na okolje predvsem v povezavi z odlaganjem odpadkov (izpusti toplogrednih plinov, izcedne vode, podzemne vode);
-
zmanjševanje odlaganja količin odpadkov, še posebej biološko razgradljivih.
h)
Elektromagnetna sevanja (EMS) in svetlobno onesnaževanje:
-
upoštevanje varnostnih koridorjev virov elektromagnetnega sevanja in predpisov s področja elektromagnetnega sevanja v naravnem in življenjskem okolju pri načrtovanju rabe prostora;
-
zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja v predpisane mejne vrednosti.
i)
Podnebni dejavniki: Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 25 % do leta 2020.
j)
Krajina:
-
Racionalen in učinkovit trajnostni prostorski razvoj: usmerjanje dejavnosti v prostoru na način, da se ustvarja največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja.
-
Zagotavljanje racionalne rabe prostora in varnosti prebivalcev: izboljšanje negativnih stanj v prostoru s prostorskimi in okoljskimi ukrepi (prenova in notranji razvoj naselij, širitev obstoječih naselij, sanacija razpršene in degradirane poselitve z upoštevanjem avtohtonega vzorca poselitve, sanacija in dograjevanje komunalne javne infrastrukture).
-
Medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij z izkoriščanjem prostorskega potenciala podeželja za razvoj raznolikih kmetijskih in turističnih dejavnosti, z dopolnjevanjem funkcij naselij in podeželja z razvojem dopolnjujočih dejavnosti.
k)
Povečana nevarnost nastanka naravne ali druge nesreče:
-
Pri sprejemanju normativnih, organizacijskih, tehničnih in drugih ureditev ali ukrepov v posamezni dejavnosti, načrtovanju uporabe prostora, graditvi objektov ter usmerjanju posameznih dejavnosti se upoštevajo preventivni ukrepi s katerimi se preprečuje nastanek nesreče oziroma zmanjša njene posledice, pri čemer bo posebna pozornost v vseh dejavnostih namenjena prilagajanju posledicam, ki jih povzročajo podnebne spremembe in globalizacija.
-
Cilj urejanja prostora je, da se poselitev oziroma novogradnje usmerjajo izven poplavno ogroženih območij.
-
Umeščanje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti izven erozijskih in plazljivih območij.