46. člen
(koncept razvoja mesta Slovenske Konjice)
(1)
Vloga naselja v omrežju naselij: Mesto Slovenske Konjice se razvija medobčinsko in pomembnejše lokalno središče ob vzporedni krepitvi vloge naselja kot turistično rekreacijskega središča s poudarjenim razvojem oskrbnih, storitvenih, družbenih in turističnih dejavnosti znotraj obstoječe strukture naselja in predvidenih širitev v okviru UN.
(2)
Območje UN naselja Slovenske Konjice zajema strnjeno območje sedanje pozidave mesta Slovenske Konjice in predlaganih širitev vključno s primestnim prostorom, ki se razteza ob mestnih površinah: južno do vznožja Konjiške gore, zahodno do Zgornje Pristave ter ravninskega, terasnega predela med Koprivnico in Dravinjo, na severu do vključno območja Škalc in naprej naselij Bezina in Vešenik, na vzhodu pa do roba strnjenih kmetijskih površin oziroma do vzhodne obvoznice. Znotraj meja UN so vključene zelene kmetijske in gozdne površine, obvodni svet reke Dravinje in potoka Koprivnica, ki predstavljajo pripadajoče zelene površine potrebne za kvalitetno in zdravo bivalno okolje. V območje so vključene površine, ki so že sedaj funkcionalno povezane z mestom: vsa območja stavbnih zemljišč izven mesta so opredeljena kot primestna avtohtona poselitev (A) ter območja rekreacijskih površin (golf igrišče, športne površine ob stadionu in kopališču, območja na vznožju Konjiške gore) v povezavi s kvalitetnimi območji kulturne dediščine (staro mestno jedro, grad, območje Škalce, območje Trebnika), območij Natura 2000 in naravnih vrednot. Izven mestni prostor UN predstavlja potencialne, prednostne površine za razvoj različnih dejavnosti naselja (predvsem turistično rekreacijskih, centralnih in stanovanjskih), ki bodo aktivirane dolgoročno, na osnovi sedaj še nedefiniranih razvojnih programov.
(3)
V razvoju mesta Slovenske Konjice se upošteva koncept in cilje razvoja:
a)
Pozitivna rast števila prebivalcev: V pozitivno smer je potrebno spremeniti neugoden trend v rasti števila prebivalcev (obdobje od leta 1999 do leta 2007 upad števila prebivalcev z indeksom 95). Trend odseljevanja je mogoče obrniti tudi z načrtovanjem poselitvenih površin v mestu ali njegovi neposredni bližini. Ocene sprejemljivosti prostora dopuščajo povečanje števila prebivalcev za okrog 1100 oziroma na ocenjeno skupno število okrog 5900 prebivalcev.
b)
Krepitev vloge mesta Slovenske Konjice v omrežju naselij.
c)
Racionalna, vendar razvojno usmerjena raba prostora:
Mesto Slovenske Konjice se je v preteklosti razvijalo sorazmerno zgoščeno in prostorsko racionalno predvsem kot širitev okrog starega trškega jedra. Stanovanjska gradnja, centralne dejavnosti, turizem in območja zelenih in rekreacijskih površin se med seboj prepletajo in ustvarjajo racionalen vzorec pozidave, kar je posledično omogočilo tudi izgradnjo gospodarske javne infrastrukture.
Racionalna, vendar razvojno naravnana raba prostora znotraj mestnega tkiva kot tudi v primestnem prostoru mesta Slovenske Konjice bo dosežena z upoštevanjem naslednjih usmeritev:
-
za mestni prostor:
– Racionalna raba mestnega prostora z notranjim razvojem posameznih območij (prenova, sanacija in zgoščevanje ekstenzivno izrabljenih območij).
– Nadaljevanje prenove in oživljanja starega trškega jedra Slovenske Konjice.
– Prenova, zapolnitve in optimalna raba obstoječih površin za stanovanja ter uravnotežena širitev stanovanjske gradnje na za to načrtovane površine na območju Vešenika, na delu ob cesti v Celje, ter znotraj opredeljenih, še nezazidanih stanovanjskih območij (Prevrat, Ob Mizarski cesti, na predelu Gologranc).
– Prenova stavbnega fonda (tudi v okviru prenove starega mestnega jedra) ter na določenih območjih dopolnitve osnovne stanovanjske funkcije s funkcijami, ki so pomembne za razvoj turističnih dejavnosti.
– Nadaljevanje prenove prejšnjih proizvodnih con v osrednjem delu naselja (Konus) v moderne gospodarske cone predvsem s prehajanjem na proizvodne postopke, ki so za okolje manj moteči, ter s prenovo gradbenega fonda in preurejanjem obstoječih zunanjih površin znotraj proizvodnih območij. Dokončanje pozidave gospodarske cone v smeri proti vzhodni obvoznici.
– Nadaljevanje prenove prejšnjih proizvodnih con, kjer se opušča proizvodnja zaradi neracionalnosti, ter preoblikovanje teh območij v gospodarske cone, prednostno za obrtno proizvodnjo z drobnejšo zazidalno strukturo (območje LIP, delno Kongrad in Kostroj).
– Širitev površin za poselitev na severozahodnem obrobju mesta ter na predelu Tepanjskega vrha (izven območja UN).
-
za mestni in primestni prostor:
– Ohranjanje stavbnih zemljišč v primestnem prostoru mesta Slovenske Konjice v okviru mej urbanističnega načrta.
– Prenova območij za šport in rekreacijo na predelu športnega igrišča s kopališčem, na območju Škalc ter na območju načrtovanih širitev pod Konjiško goro.
– Ohranitev sedanjih in urejanje novih zelenih površin in mestnih gozdov s poudarkom na zaščitni in oblikovno krajinski funkciji zelenja v mestu.
– Sanacija prometnega omrežja v naselju s preusmerjanjem tranzitnega prometa izven centralnih predelov naselja; izgradnja povezovalne ceste med Šolsko ulico na severu in pokopališčem na jugu; dolgoročna izgradnja obvozne ceste proti Oplotnici (Vešenik); zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest.
– Izboljšanje peš povezav med posameznimi deli naselja predvsem z območji za rekreacijo ter preostalimi deli naselja; urejanje sprehajalnih poti v območjih, ki so prednostno opredeljena kot rekreacijsko turistična.
– Sanacija in nadaljnje urejanje GJI ob upoštevanju ekoloških sanacij in varovanj.
– Podrejanje vseh posegov pogojem varovanja okolja ter sanaciji obstoječih virov onesnaževanja in motenj v okolju.
Oblikovanje novo pridobljenih stavbnih zemljišč se mora podrediti obstoječim grajenim strukturam naselja in tipologiji pozidave značilne za pokrajino pod Pohorjem.
(4)
Razporeditev dejavnosti:
a)
Ker v naselju Slovenske Konjice ni več prostih površin za organizirano stanovanjsko gradnjo so za usmerjeno stanovanjsko gradnjo opredeljene prednostne površine v bližini naselja (ob regionalni cesti, Tepanjski vrh, Vešenik).
b)
Poleg obstoječih območij za centralne dejavnosti v mestu Slovenske Konjice so možnosti za umeščanje površin za centralne dejavnosti predvsem na predelu ob regionalni cesti Slovenske Konjice–Celje (dobra dostopnost) oziroma proti Zrečam, kar lahko omogoča tudi dopolnjevanje posameznih funkcij med mestoma Slovenske Konjice in Zreče predvsem v smislu storitvenih in servisnih dejavnosti.
c)
V Slovenskih Konjicah je v okviru sedanjih opredeljenih območij za proizvodne dejavnosti (območje severno od vstopa v mesto iz celjske smeri te območje med Konusom in vzhodno obvoznico) že omogočena zadostna ponudba funkcionalno in tehnološko različnih infrastrukturno opremljenih površin za industrijo, proizvodno obrt in druge oblike podjetništva.
č) Na območju mesta in v območju UN Slovenske Konjice je že izoblikovan zeleni sistem naselja, v katerega so vključene zelene površine naselja, vodni in obvodni prostor ter kmetijske in gozdne površine (predel Škalc v povezavi z ravninskim delom severozahodno od naselja, od Dravinje vse do Koprivnice ter manjše območje Trebnika pod Konjiško goro, parkovne površine v naselju). Funkcija teh površin je tudi preprečevanje združevanje posamičnih zaokroženih grajenih površin v monotona poselitvena območja.
d)
V okviru zasnove poselitve so za mesto Slovenske Konjice določena območja za razvoj turizma: območje golf igrišča in območje graščine Trebnik.
e)
Prednostna funkcija gozdnih površin v območju UN (in širše v bližini Slovenskih Konjic) je predvsem ekološka in socialna. Ekološka funkcija je pomembna tam, kjer so prisotne posebne vrednote okolja ali tudi ekološko zahtevnejše razmere (območje Starega gradu, ravninski gozd ob Bezenšici, ob Koprivnici), socialna funkcija pa povsod, kjer so prisotni ljudje, bodisi v okolici njihovih bivališč, kot tudi v predelih, ki so zanimivi za rekreacijo in turizem (vznožje Konjiške gore, ostanki na območju Škalc).
f)
Ob mestu Slovenske Konjice ja na vznožju Konjiške gore delujoč kamnolom za izkoriščanje dolomita. Za celotno območje kamnoloma je občina Slovenske Konjice opredelila obveznost zaključka pridobivanja ter obveznost sanacije, ki predstavlja manjšo širitev pridobivalnega prostora proti zahodu.
g)
Kmetije se iz območja mesta Slovenske Konjice postopno preselijo na ustreznejše površine ali pa svojo dejavnost prilagodijo drugim dejavnostim in omejitvam.
(5)
Prometna infrastruktura in javni potniški promet:
a)
Glavno cestno prometno žilo znotraj mesta Slovenske Konjice predstavlja regionalna cesta R2 430 Maribor–Celje (Tepanje-Višnja vas), ki razdeli mestni prostor, saj poteka v smeri vzhod – zahod preko osrednjega dela naselja; druga cestna povezava R3 688 (Slovenske Konjice–Poljčane) zaključuje južni mestni prostor Slovenskih Konjic na vzhodni strani. Obstoječe cestno omrežje, ki ga poleg obeh regionalnih cest tvorijo še lokalne ceste, zadovoljivo povezuje najbližja naselja z mestom.
b)
Notranja mreža lokalnih cest in javnih poti je bila grajena na osnovi usmeritev iz zazidalnih in drugih ureditvenih načrtov. Povezave med posameznimi deli mesta Slovenske Konjice so dobre, razen na naslednjih predelih:
-
na območju gospodarske cone bivši Konus, kjer je bila z izgradnjo nedokončanega objekta presekana mestna cesta, ki je povezovala južni in severni del mesta;
-
med Šolsko ulico na severu in pokopališčem na jugu je predvidena izgradnja povezovalne ceste, ki bo omogočila, da bo cesta (Tattenbachova) na zahodni strani šole namenjena izključno pešcem, sočasno pa bo omogočila ustreznejšo prometno povezavo iz mesta in okolice do pokopališča;
-
predvidena je izvedba nove cestne povezave z Žičke ulice skozi območje urejanja Trebnik za napajanje tega turističnega območja;
-
srednjeročno je predvidena izvedba obvozne ceste v smeri od sedanjega križišča regionalnih cest na vzhodnem delu mesta Slovenske Konjice proti Oplotnici.
c)
Sestavni del prometne zasnove so tudi ureditve površin za parkiranje osebnih avtomobilov.
č) Znotraj naselja so predvidene rekonstrukcije cestnih elementov (križišča, priključki lokalnih internih dovozov na lokalne ceste) ter dodatne ureditve hodnikov za pešce za zagotovitev varnega peš prometa.
d)
V urbanističnem načrtu mesta Slovenske Konjice je evidentirana trasa za ponovno vzpostavitev železniške proge Poljčane–Zreče, katere koridor poteka južno od naselja v smeri vzhod – zahod, kjer pa je območje že skoraj zazidano. V primeru aktiviranja železniške proge bo potrebno poiskati nadomestno traso.
e)
Javni potniški promet je vezan na cestno mrežo in glede na frekvenco in smeri potovanj razporejena postajališča avtobusnega javnega potniškega prometa. V novem centru Slovenskih Konjic je osrednja avtobusna postaja.
f)
Da bi v največji možni meri zmanjšali negativne vplive cestnega motornega prometa na prostorski razvoj in okolje, se poudarja razvoj vseh oblik nemotoriziranega prometa (kolesarski, peš promet).
g)
Posebne ločene kolesarske steze v mestu niso predvidene. Načrtovana in delno izvedena pa je kolesarska pot, ki na ravninskem delu povezuje celotno območje občine.
(6)
Temeljne strukture naselja, izhodišča za razvoj in ohranjanje oblikovne podobe naselja in naselbinskih jeder, zeleni sistem naselja:
a)
Razvoj mesta se prilagaja historični in naravni prostorski zgradbi, tako da se ohranja staro trško jedro, ki se mu ostala poselitev podreja. Ohranja se kakovostne mestne nepozidane prostore (območje Trebnika, vinogradniško območje Škalc, parki, obvodni prostor ob Dravinji). Poselitev novejših delov naselja se oblikuje kot urbana struktura z večjo gostoto z ustreznimi dimenzijami objektov.
b)
Spoštuje se ugotovljene značilnosti podobe mesta kot so: vredno grajeno okolje (staro trško jedro in dvorec Trebnik), vredno manjše grajeno okolje (stari del pokopališča s cerkvijo, pristava Dobje), oblikovno pomemben obstoječi objekti (Trebnik, župnišče, osnovna šola Pod Goro, telovadnica – športna dvorana, osnovna šola ob Dravinji in drugi), oblikovno pomembni vidni poudarki (stari grad, cerkev sv. Ane, cerkev sv. Jurija, dve meščanski zidanici v Škalcah), oblikovno pomembne zelene površine (Pipušev vrt, park ob Trebniku, park ob zdravstvenem domu, ostanki parka ob sodišču, športni park, območja kmetijskih površin: pod Konjiško goro, vzhodno od Slovenskih Konjic, severozahodno od Dobja, vinogradniško območje Škalc, obvodni prostor Dravinje, Koprivnice in Bezenšice, gozdni robovi), oblikovno pomembna vidna pot / sekvenca pogledov (pot od avtobusne postaje do Trebnika), izrazita osna zasnova (cesta skozi trško jedro do graščine Trebnik), oblikovno pomembno vidno vozlišče (na poti od avtobusne postaje do Trebnika), oblikovno pomembni vstope v naselje (na mestnih vpadnicah – regionalnih cestah), varovani pogledi in območja neprekinjenega varovanega pogleda (na regionalni cesti iz smeri Celje: grad – cerkev sv. Ane – cerkev sv. Jurija; Golič – Škalce; na regionalni cesti iz smeri Maribor: grad – cerkev sv. Ane – cerkev sv. Jurija, Škalce – cerkev sv. Jurija – cerkev sv. Ane – grad).
c)
Zagotovi se postopna prenova in sanacija: vidno močno razvrednotenih površin (stanovanjsko območje pod Škalcami, stanovanjsko območje južno od regionalne ceste, trgovski center na bivšem LIP-u, območje starih objektov vzhodno od Trebnika, opuščen kamnolom in kamnolom Kongrad na vznožju Konjiške gore, območje RTP, območje pod Dinosom), vidno močno razvrednoten rob (opuščen kamnolom, kamnolom Kongrad), oblikovno moteč vidni poudarek (dimnik Konus, dimnik kotlovnica, nedokončan objekt Konus).
(7)
Kulturna dediščine in naravne vrednote:
a)
Območje UN Slovenske Konjice odlikuje bogata in raznolika kulturna dediščina, npr: kulturna krajina (Škalce – Vinogradniško območje), naselbinska dediščina (Slovenske Konjice – Mestno jedro z vplivnim območjem), sakralna stavbna dediščina (Cerkev sv. Ane, Cerkev sv. Jurija, Marijino znamenje, Znamenje sv. Florijana), sakralno – profana stavbna dediščina (kaplanija in župnišče), profana stavba dediščina – gradovi, dvorci (Dobrava pri Konjicah – Dvorec, Dvorec Prevrat, Dvorec Trebnik, Grad Konjice z vplivnim območjem, Škalce – Vinogradniški dvorec), 67 objektov profane stavbne dediščine – meščanska in trška arhitektura večinoma v starem trškem jedru, 10 objektov profane stavbne dediščine – etnološke dediščine ter vrtno arhitekturna dediščina (Park in Vrtnarija dvorca Trebnik, vrt družine Pipuš).
b)
Območje UN Slovenske Konjice je bogato tudi s predeli ohranjanja narave, npr: naravne vrednote (Dravinja, gozdni rezervat na Konjiški gori, gozdni rezervat Prežigal vzhodno od Slovenskih Konjic, Koprivnica), habitatni tipi, ekološko pomembna območja (Velenjsko – Konjiško hribovje, Slovenske Konjice, Dravinjska dolina) ter posebna varstvena območja / območja NATURA 2000 (Slovenske Konjice, Dravinjska dolina).
c)
Za vse posege v območjih zavarovanih objektov naravnih vrednot in kulturne dediščine je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojnega službe za varstvo narave in kulturne dediščine.
(8)
Prostorske ureditve, ki se nanašajo na varstvo okolja:
a)
Mesto Slovenske Konjice leži v povodju reke Dravinje s pritoki Koprivnica in Bezenšica. Območje ob Dravinji in njenih pritokih je poplavno. Cilj urejanja prostora je, da se poselitev oziroma novogradnje usmerjajo izven poplavno ogroženih območij. Ohranjanje poselitve ter v izjemnih primerih morebitna nova poselitev na teh poplavno ogroženih površinah sta mogoči na osnovi predhodno izvedenih protipoplavnih ukrepih. Ukrepi za izboljšanje poplavne varnosti Dravinje ter erozijskih območij se izvajajo za izboljšanje varnosti bližnjih naselij in kmetijskih zemljišč pred visokimi vodami. Pri načrtovanju vodnogospodarskih ureditev se upoštevajo sonaravne ureditve, ki vključujejo in izboljšujejo kvaliteto krajinske podobe.
b)
Občina ima izdelan Operativni program odvajanja in čiščenja odpadnih vod (oznaka 21/05; Limnos d.o.o. Ljubljana) ter načrtuje izgradnjo več čistilnih naprav.
c)
V Občini Slovenske Konjice je urejen center za ravnanje z odpadki (CERO) v povezavi s sanacijo sedanje deponije komunalnih odpadkov. Nova lokacija za deponijo komunalnih odpadkov v Občini Slovenske Konjice ni predvidena.
(9)
Koncept opremljanja z javno gospodarsko infrastrukturo ter lokalni energetski koncept:
a)
Zemljišča poselitvenih območij se opremlja z minimalno komunalno infrastrukturo, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter navezavo na javno cestno omrežje. Manjkajočo komunalno infrastrukturo se dogradi, dotrajano pa sanira.
b)
Obstoječi vodni viri in vodovarstveni pasovi se strogo varujejo predvsem pred iztekanjem odpadnih voda iz stanovanjskih sosesk in poslovnih objektov, ki še nimajo urejene kanalizacije.
c)
Postopno se gradijo čistilne naprave ter pripadajoči komunalni kolektorji. Na podeželju, kjer so zaradi razpršenosti gradnje komunalnih kolektorjev težje izvedljive, se za čiščenje komunalnih vod gradijo interne čistilne naprave.
č) Občina bo v naslednjih razvojnih obdobjih aktivno dograjevala CERO v Graščaku.
d)
Občina Slovenske Konjice ima izdelan Lokalni energetski koncept za smotrno rabo vseh vrst energije.