19. člen
(predpisovanje magistralnih zdravil)
(1)
Magistralno zdravilo se lahko predpiše in pripravi za živali za proizvodnjo živil, če zdravilo vsebuje farmakološko učinkovino, ki je kot dovoljena navedena v prilogi Uredbe Komisije (EU) št. 37/2010 z dne 22. decembra 2009 o farmakološko aktivnih snoveh in njihovi razvrstitvi glede mejnih vrednosti ostankov v živilih živalskega izvora (UL L št. 15 z dne 20. 1. 2010, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/1908 z dne 24. septembra 2025 o spremembi Uredbe (EU) št. 37/2010 v zvezi z razvrstitvijo snovi fluralaner glede mejne vrednosti ostankov v živilih živalskega izvora (UL L št. 2025/1908 z dne 25. 9. 2025), dovoljeno v skladu z Uredbo (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o določitvi postopkov Skupnosti za določitev mejnih vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2377/90 in spremembi Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 152 z dne 16. 6. 2009, str. 11), in za kopitarje tudi v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/901 z dne 19. maja 2025 o določitvi seznama snovi, ki so bistvenega pomena za zdravljenje enoprstih kopitarjev ali pomenijo dodano klinično korist v primerjavi z drugimi možnostmi zdravljenja, ki so na voljo za enoprste kopitarje in za katere je karenca za enoprste kopitarje šest mesecev, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1950/2006 (UL L št. 2025/901 z dne 20. 5. 2025).
(2)
Imena sestavin magistralnega zdravila se pišejo v latinskem jeziku, in sicer po imenih iz veljavnih farmakopej ali drugih predpisov.
(3)
Imena magistralnih zdravil in njihovih sestavin se ne smejo krajšati.
(4)
Veterinar mora na veterinarskem receptu navesti karenco, če je zdravilo namenjeno živali za proizvodnjo živil. Karenca mora biti navedena, tudi če je nič.