Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občin Rogaška...

1742. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje, Bistrica ob Sotli in Poljčane

Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1; Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE, 158/20), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 ZUJF, 14/15 – ZJUJFFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (ZP-1, Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US in 73/19 – odl. US, 158/20 – ZIUOPDVE), 3., 7., 59. in 60. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS; Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 30. in 31. člena Gradbenega zakona (GZ; Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr. in 65/20), 35. člena Zakona o geodetski dejavnosti (ZGeoD-1; Uradni list RS, št. 77/10 in 61/17 – ZAID), 39. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2; Uradni list RS, št. 61/17) so Občinski svet Občine Rogaška Slatina na podlagi 16. člena Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 28/15) na seji dne 24. 2. 2021, Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah na podlagi 16. člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 57/17, 54/19) na seji dne 25. 3. 2021, Občinski svet Občine Podčetrtek na podlagi 17. člena Statuta Občine Podčetrtek (Uradni list RS, št. 43/18 – uradno prečiščeno besedilo) na seji dne 4. 3. 2021, Občinski svet Občine Rogatec na podlagi 16. člena Statuta Občine Rogatec (Uradni list RS, št. 29/18) na seji dne 2. 2. 2021, Občinski svet Občine Kozje na podlagi 16. člena Statuta Občine Kozje (Uradni list RS, št. 62/17) na seji dne 21. 1. 2021, Občinski svet Občine Bistrica ob Sotli na podlagi 15. člena Statuta Občine Bistrica ob Sotli (Uradni list RS, št. 82/16 – uradno prečiščeno besedilo – UPB1) na seji dne 19. 2. 2021 in Občinski svet Občine Poljčane na podlagi 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/11, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/20) na seji dne 17. 2. 2021 sprejeli

O D L O K
o oskrbi s pitno vodo na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje, Bistrica ob Sotli in Poljčane

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta odlok določa način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) na območju občin: Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje, Bistrica ob Sotli in Poljčane (v nadaljevanju: občine) in vsebuje:

I.	splošne določbe
II.	organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe
III.	vodovodno omrežje, objekte in naprave
IV.	lastno oskrbo s pitno vodo
V.	obvezne storitve in naloge javne službe
VI.	pogoje za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo
VII.	pravice in obveznosti izvajalca javne službe in uporabnikov
VIII.	načrtovanje vodovoda
IX.	vire financiranja javne službe
X.	meritve in obračun
XI.	evidence uporabnikov
XII.	prekinitev dobave vode
XIII.	nadzor in kazenske določbe
XIV.	prehodne določbe.

(2)

Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi, uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v tehničnem pravilniku o izvajanju oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik), ki ga pristojni organ izvajalca sprejme najpozneje v šestih mesecih od veljavnosti tega odloka in objavi na spletni strani izvajalca.

(3)

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo veljavni zakonski in podzakonski predpisi.

(4)

Če so po uveljavitvi tega odloka sprejeti zakoni ali podzakonski akti in določbe tega odloka niso v skladu z njimi, veljajo neposredno določbe kasneje sprejetih zakonov ali podzakonskih aktov.

2. člen

(namen odloka)

Namen tega odloka je:

-

opredelitev vsebine in standardov javne službe

-

zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega izvajanja javne službe v normalnih in izrednih razmerah

-

uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na organiziranje in financiranje izvajanja javne službe in varovanje okolja

-

določiti obveznosti občin in izvajalcev javne službe pri izvajanju javne službe

-

določiti pravice in obveznosti uporabnikov pri koriščenju javne službe

-

ureditev financiranja ter določanja in potrjevanja cen javne službe

-

zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe

-

določiti vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe in

-

zagotavljanje nadzora nad izvajanjem javne službe.

3. člen

(pomen izrazov)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1.

interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov porabe vode in ga izvajalec ne vzdržuje. Interni vodomer, interno vodovodno omrežje in naprave so v lasti lastnika nepremičnine, katera je priključena na javni vodovod;

2.

javni vodovod ali gospodarska javna infrastruktura je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjena izvajanju javne službe. Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavljajo eden ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi eden ali več primarnih vodovodov. Del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom;

3.

kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca objektov gospodarske javne infrastrukture;

4.

lastna oskrba s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo;

5.

območje javnega vodovoda je območje, ki vključuje območja poselitve, obstoječa in predvidena poselitvena območja ali njihove dele ter posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, za katere občina zagotavlja izvajanje javne službe ali je v občinskih predpisih zanje predvideno izvajanje javne službe iz javnega vodovoda;

6.

obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun izvedenih storitev javne službe;

7.

obstoječa stavba je stavba, zgrajena v skladu s predpisom, ki ureja graditev;

8.

odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključenih več uporabnikov pitne vode, če je zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi;

9.

omrežnina je del cene, ki vključuje stroške gospodarske javne infrastrukture;

10.

oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo oskrbuje vodovod;

11.

priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v nadaljnjem besedilu: priključek) je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo občinske gospodarske javne infrastrukture; priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka na javni vodovod;

12.

primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura;

13.

sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje z zunanjimi hidranti in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture;

14.

sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljevanju: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov. Priključki so del vodovoda;

15.

uporabnik storitev javne službe (v nadaljevanju: uporabnik) je vsaka oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda, skladno s tem odlokom;

16.

upravljavec javnega vodovoda (v nadaljevanju: upravljavec ali izvajalec) in izvajalec javne službe na celotnem območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje, Bistrica ob Sotli in Poljčane je OKP javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o., Celjska cesta 12, Rogaška Slatina in je tudi upravljavec javnega vodovoda;

17.

upravljavec zasebnega vodovoda je oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o njegovem upravljanju;

18.

vodarina je del cene, ki vključuje stroške opravljanja javne službe;

19.

vodovarstveno območje je območje določeno v skladu s predpisi, ki urejajo vode;

20.

zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in je namenjen lastni oskrbi s pitno vodo;

21.

zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je temeljna evidenca omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi predpisov, ki urejajo prostorsko načrtovanje;

22.

zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov je zunanje hidrantno omrežje v skladu s predpisom, ki ureja tehnične normative za hidrantno omrežje za gašenje požarov; hidranti na javnem vodovodu, ki so namenjeni izključno obratovanju vodovoda, niso del zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov.

(2)

Vsi ostali izrazi, ki niso določeni v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot je določeno v vsakokrat veljavnih državnih predpisih. Na dan sprejema tega odloka javno službo ureja Uredba o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12 – v nadaljevanju: Uredba).

(3)

V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

4. člen

(uporaba storitev javne službe)

(1)

S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda stavb in gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.

(2)

Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo, ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če:

-

se voda uporabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode in

-

iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje:

1.

oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe;

2.

oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin;

3.

oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo;

4.

oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi in

5.

oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m3.

5. člen

(uporabniki storitev javne službe)

(1)

Uporabniki in plačniki storitev javne službe (v nadaljevanju: uporabniki) so lastniki objektov iz območja, določenega v 9. členu tega odloka.

(2)

Uporabniki in plačniki storitev javne službe iz prvega odstavka tega člena so fizične osebe, samostojni podjetniki posamezniki, pravne osebe in vse druge pravno-organizacijske oblike ter drugi subjekti, ki uporabljajo pitno vodo in imajo sposobnost biti stranka.

(3)

Če je tako določeno s konkretnim pravnim aktom med lastnikom in posestnikom, je lahko uporabnik in plačnik storitev javne službe tudi posestnik objekta, pri čemer morajo lastnik, posestnik in izvajalec podpisati medsebojni dogovor, v katerem se zapisniško uredi stanje števca in subsidiarna odgovornost lastnika za morebitna neplačila terjatev. Ne glede na prejšnji stavek za spremembo uporabnika zadošča pisno obvestilo, poslano izvajalcu s strani novega ali starega uporabnika, pri čemer mora biti tisti, ki je obvestilo poslal, to sposoben dokazati. V tem primeru se upoštevajo podatki, ki so bili sporočeni v takšnem obvestilu. izvajalec pa ima pravico posredovane podatke preveriti pri novem ali starem uporabniku in z ogledom na terenu.

(4)

V primeru oskrbe s pitno vodo, ki se izvaja gospodinjstvom, sme kot uporabnik in plačnik storitev javne službe v razmerju do izvajalca nastopati ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu (stanovanjski enoti), ki podpiše tudi dogovor o poravnavanju obveznosti. Ostali člani gospodinjstva so subsidiarno odgovorni na smiselno enak način, kot je določeno v petem odstavku tega člena. Če člani gospodinjstva ne podpišejo dogovora iz tega odstavka, se kot uporabnik šteje kateri koli član gospodinjstva. Izvajalec lahko v primeru iz prejšnjega stavka izstavlja račune kateremu koli članu gospodinjstva, ki nastopa kot plačnik. V primeru iz predprejšnjega in prejšnjega stavka so ostali člani gospodinjstva subsidiarno odgovorni za neplačane terjatve na način iz petega odstavka tega člena.

(5)

Če je objekt v solastnini in ne gre za gospodinjstvo, lahko obveznosti uporabnikov javne službe prevzame eden od solastnikov, če je med njimi dosežen pisni dogovor. Obveznosti solastnik iz prejšnjega stavka prevzame z dnem, ko kateri koli solastnik obvesti izvajalca o sklenjenem dogovoru in mu predloži izvod dogovora. Solastnik, ki je prevzel obveznosti, mora z izvajalcem podpisati poseben dogovor, v katerem se opredeli odjemno mesto ter ostale pravice in obveznosti solastnika in izvajalca. Če solastnik, ki je prevzel obveznosti do izvajalca, dolga po prvem opominu ne poravna, se šteje, da so ostali solastniki subsidiarno odgovorni za vse zapadle in neporavnane obveznosti. Vsak solastnik v primeru subsidiarne odgovornosti iz prejšnjega stavka odgovarja za vse zapadle in neporavnane obveznosti do celote, vključno s stroški in zamudnimi obrestmi. V primeru zamude s plačilom ene ali več terjatev s strani solastnika, ki je prevzel obveznosti do izvajalca v smislu prvega stavka tega odstavka, lahko izvajalec začne izstavljati račune kateremu koli izmed solastnikov.

(6)

V večstanovanjskih stavbah (stanovanjske, poslovno-stanovanjske), v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb. Plačniki storitev so lastniki ali gospodinjstva v skladu s tem členom, razen če upravnik in izvajalec skleneta pogodbo o poravnavanju obveznosti, pri čemer upravnik nastopa za račun lastnikov oziroma gospodinjstev.

(7)

V večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznost uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb. Lahko pa se izvajalec javne službe dogovori z upravnikom stavbe, da mu mesečno zagotavlja podatke, ki so osnova za porazdelitev stroškov oziroma v primeru, ko imajo posamezne stanovanjske enote interni vodomer, podatke o stanju na vodomerih ali o porabi vode, ugotovljene na internih vodomerih, če so ti v skladu z zakonom o meroslovju umerjeni. Obračun storitev ter izstavitev računov posameznim uporabnikom pa izvede izvajalec.

(8)

Če večstanovanjski objekt nima upravnika, se lahko izvajalec dogovori z vsemi uporabniki večstanovanjskega objekta o načinu zagotavljanja podatkov za porazdelitev stroškov porabe pitne vode in obračunu, ki ga izvaja izvajalec. V tem primeru se mora z dogovorom strinjati več kot polovica uporabnikov.

(9)

Delitev stroškov za porabljeno vodo pri večstanovanjskih stavbah iz sedmega in osmega odstavka tega člena v primeru, ko se poraba pitne vode ne meri z internimi odštevalnimi vodomeri, lahko izvaja izvajalec v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje večstanovanjskih stavb, če se tako dogovori z upravnikom oziroma uporabniki.

(10)

Šesti do deveti odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za poslovne in poslovno-stanovanjske stavbe.

(11)

Uporabniki in plačniki storitev javne službe iz 1. in 2. točke tretjega odstavka 3. člena uredbe so izvajalci državnih ali občinskih javnih služb ali upravljavci javnih površin, za katere se uporablja pitna voda, ki se odvzema iz javnega vodovoda.

(12)

Uporabniki javne službe iz 3. in 4. točke tretjega odstavka 3. člena uredbe so občine.

II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE

6. člen

(zagotavljanje javne službe)

(1)

Oskrba s pitno vodo na območju občin se zagotavlja:

-

s storitvami javne službe in

-

kot lastna oskrba s pitno vodo.

(2)

Občine so lastnice gospodarske javne infrastrukture in zagotavljajo izvajanje javne službe v obliki javnega podjetja na celotnem območju občin v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom. Lastništvo javnega vodovoda je razvidno v najemni pogodbi.

(3)

Izvajalec javne službe na območju javnega vodovoda ter upravljavec javnega vodovoda za območje občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje, Bistrica ob Sotli in Poljčane je OKP JAVNO PODJETJE ZA KOMUNALNE STORTVE ROGAŠKA SLATINA d.o.o., Celjska cesta 12, Rogaška Slatina. Upravljanje in najem javnega vodovoda ter način obračuna in plačila najemnine se uredi v najemni pogodbi oziroma drugem pravnem aktu.

(4)

Izvajalec mora biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za kakovostno izvajanje javne službe. Zagotavljati mora zdravstveno ustreznost pitne vode, varnost oskrbe s pitno vodo in upoštevati vse zakonske in podzakonske predpise s področja oskrbe s pitno vodo.

(5)

Izvajalec mora izvajati javno službo skladno s predpisi, programom za obvladovanje kakovosti poslovanja, ki izpolnjuje splošna merila za vodenje sistema kakovosti, predpisanega po standardu SIST ISO 9001 in standardu ISO 14001 ter skladno s programom oskrbe s pitno vodo.

7. člen

(subsidiarno ukrepanje)

Občina zagotavlja:

-

izvajanje vseh storitev, določenih v veljavnih predpisih;

-

financiranje javne službe in javnega vodovoda v takšni višini, da je možno trajnostno zagotavljati ustrezen in predpisan obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov, naprav in opreme izvajalca javne službe in javnega vodovoda;

-

sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja ali omejevanja izvajanja storitev javne službe;

-

sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki izvajajo storitve javne službe na področju občine in

-

pisno obveščanje izvajalca o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.

8. člen

(namenska poraba sredstev)

(1)

Najemnina za uporabo javnega vodovoda je namenski prihodek občine in se namensko uporablja za investicijska vzdrževalna dela ali investicije na javnem vodovodu.

(2)

V primeru, da znesek zaračunane najemnine presega potrebni znesek za investicijska vzdrževalna dela ali investicije na javnem vodovodu, se lahko razlika uporabi za investicijska vzdrževalna dela ali investicije na drugi gospodarskih javni infrastrukturi, ki se uporablja za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

9. člen

(opremljenost naselij in območja izvajanja oskrbe s pitno vodo)

(1)

Občine morajo zagotavljati izvajanje storitev javne službe na območju poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar.

(2)

Ne glede na prvi odstavek tega člena mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno ali samooskrba objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:

-

da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in

-

da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10 m3 pitne vode na dan.

(3)

Predvidena poselitvena območja morajo biti pred začetkom uporabe stavb na njih opremljena z javnim vodovodom, če je predvideno, da bodo na njih izpolnjeni pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena.

10. člen

(vodno dovoljenje za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda)

(1)

Za rabo vode iz vodnega vira za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda je treba pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode (v nadaljevanju: vodno dovoljenje).

(2)

Vodno dovoljenje za rabo vode za oskrbo s pitno vodo mora pridobiti občina.

11. člen

(evidenca upravljavcev)

(1)

Občine morajo pristojnemu ministrstvu poročati o vodenju evidenc o upravljavcih javnih in zasebnih vodovodov ter o spremembah.

(2)

Lastniki zasebnih vodovodov morajo občinam zaradi poročanja ministrstvu posredovati podatke o firmi oziroma imenu in sedežu upravljavca vodovoda.

12. člen

(evidenca vodovodov)

Upravljavci javnih vodovodov morajo pristojnemu ministrstvu poročati o:

1.

oskrbovalnem območju in poselitvenih območjih ter številu prebivalcev s stalnim prebivališčem na oskrbovalnem območju;

2.

tehničnih lastnostih in skupni dolžini cevovodov vodovoda;

3.

vodnih virih, ki napajajo posamezni vodovod ali vodovodni sistem;

4.

pravici rabe vode za oskrbo s pitno vodo na podlagi vodnih dovoljenj;

5.

rabi in namenu rabe pitne vode iz vodovodov, ki se v skladu z drugim odstavkom 4. člena tega odloka ne šteje za rabo v okviru storitev javne službe in

6.

letni rabi vode za oskrbo s pitno vodo ter kazalcih oskrbe s pitno vodo iz poročil o izvajanju javne službe.

13. člen

(določitev območij javnih vodovodov)

(1)

Območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, so lokacijsko opredeljena območja s topološko pravilnimi poligoni, ki jih določajo točke z ravninskimi koordinatami v državnem koordinatnem sistemu in so prikazana na temeljni topografski karti ločeno za:

1.

območja, kjer se izvaja javna služba,

2.

območja javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe,

3.

območje javnega vodovoda, kjer se javna služba izvaja, čeprav ne gre za območje javnega vodovoda,

4.

območje javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 2. točke tega odstavka.

(2)

Na karti, ki se nahaja pri upravljavcu javnega vodovoda so prikazana območja javnega vodovoda v občinah, kjer se izvaja javna služba.

III. VODOVODNO OMREŽJE, OBJEKTI IN NAPRAVE

14. člen

(delitev vodovodnega sistema)

(1)

Vodovodno omrežje, objekti in naprave (javni vodovod), s katerim se zagotavlja izvajanje javne službe, so v lasti občine in je gospodarska javna infrastruktura. Javni vodovod vzdržuje izvajalec iz cene storitev javne službe ali subvencij.

(2)

Vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo in interno vodovodno omrežje, so v zasebni lasti in jih vzdržujejo lastniki, razen vzdrževanja priključka, ki se financira v skladu z državnimi predpisi in tem odlokom.

(3)

Javni vodovod sestavljajo primarni in sekundarni vodovod.

(4)

Interno vodovodno omrežje sestavljajo:

-

vodovodni priključek s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega omrežja, vključno z obračunskim vodomerom ter zasunom pred in za vodomerom;

-

interna inštalacija z obračunskim vodomerom;

-

naprave za dvigovanje in zmanjševanje tlaka (hidro postaja, reducirni ventil …);

-

interni hidranti, ki so del internega vodovoda objekta, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje za obračunskim vodomerom ter jih vzdržuje uporabnik.

IV. LASTNA OSKRBA S PITNO VODO

15. člen

(lastna oskrba s pitno vodo)

Lastna oskrba s pitno vodo se lahko izvaja na območjih poselitve in za posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, kjer občina ne zagotavlja javne službe in če so za takšno oskrbo izpolnjeni vsi predpisani pogoji.

16. člen

(oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov)

V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem njegovem oskrbovalnem območju zagotoviti:

1.

oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;

2.

redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda;

3.

vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;

4.

nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod;

5.

monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;

6.

zakonsko predpisano poročanje pristojnemu ministrstvu in

7.

meritve količin dobavljene vode in obračun storitev.

17. člen

(določitev upravljavca zasebnega vodovoda)

(1)

V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti upravljavca, če oskrbuje:

1.

eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem;

2.

eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in

3.

eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda.

(2)

Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka morajo skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu zasebnega vodovoda (firmi oziroma imenu in sedežu oziroma naslovu) pisno obvestiti pristojno občino.

(3)

Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.

(4)

Kadar imajo stavbe iz prvega odstavka tega člena enega lastnika, ki je hkrati upravljavec zasebnega vodovoda, ni treba skleniti pogodbe o upravljanju zasebnega vodovoda. Lastnik zasebnega vodovoda mora o njegovem upravljanju pisno obvestiti pristojno občino.

(5)

Občina zagotavlja vodenje evidence zasebnih vodovodov in njenih upravljavcev na svojem območju.

18. člen

(vodno dovoljenje za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo)

(1)

Za rabo vode iz vodnega vira, namenjeno lastni oskrbi s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, morajo pridobiti vodno dovoljenje lastniki vseh stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo.

(2)

Če je lastnikov posamezne stanovanjske stavbe, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo več, se vodno dovoljenje glasi na lastnika oziroma lastnike, ki so kot lastniki stanovanjske stavbe navedeni v vlogi za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda.

V. OBVEZNE STORITVE IN NALOGE JAVNE SLUŽBE

19. člen

(obvezne storitve javne službe)

(1)

V okviru storitev javne službe mora izvajalec na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:

1.

oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo ter tem odlokom;

2.

obveščanje uporabnikov o izvajanju javne službe, o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe;

3.

redno vzdrževanje javnega vodovoda;

4.

redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari;

5.

redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod, ki obsega:

-

preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je priključek vodotesen;

-

zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje in

-

interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno);

6.

vodenje evidenc opravljanja storitev javne službe v skladu z uredbo;

7.

poročanje v skladu z uredbo;

8.

izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu z uredbo,

9.

izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode (skladnost in zdravstvena ustreznost pitne vode), ter zagotavljanje priporočil, ukrepov in obvestil za odpravo neskladnosti internega vodovodnega omrežja v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo;

10.

monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo;

11.

monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije;

12.

označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo;

13.

občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda;

14.

izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;

15.

izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja;

16.

redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda in

17.

priključevanje novih uporabnikov.

(2)

Monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja iz 10. točke prejšnjega odstavka se izvaja na tistih zajetjih za pitno vodo, za katera je to določeno v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda.

(3)

Izvajalec je dolžan z javnimi vodovodi gospodariti tako, da ohranja njihovo zmogljivost in kvaliteto oskrbe.

(4)

Vso projektno in tehnično dokumentacijo ter drugo dokumentacijo, ki se nanaša na finančno in materialno poslovanje, je izvajalec dolžan hraniti v skladu s predpisi, ki urejajo področje arhiviranja.

20. člen

(program oskrbe s pitno vodo)

(1)

Javna služba se izvaja v skladu s programom oskrbe s pitno vodo, ki ga mora pripraviti izvajalec za obdobje štirih koledarskih let v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo.

(2)

Izvajalec mora uporabnikom omogočiti vpogled v potrjen program oskrbe s pitno vodo na sedežu izvajalca.

21. člen

(zagotavljanje skladnosti pitne vode)

(1)

Izvajalec mora zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode.

(2)

Izvajalec mora imeti zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti z zahtevami republiškega predpisa o pitni vodi, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovne, tehnične ali zdravstvene smeri.

(3)

Skladnost mora biti zagotovljena:

-

na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda,

-

v primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami na mestu iztoka iz cisterne.

(4)

Izvajalec mora izvajati notranji nadzor nad zagotavljanjem skladnosti pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in zdravstveno ustreznost živil.

(5)

V javnih objektih (vrtci, šole, bolnišnice, restavracije, hoteli ipd.) je za odpravo neskladnosti, ki je posledica internega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali upravljavec javnega objekta.

22. člen

(izključitev odgovornosti)

(1)

Ne glede na prejšnji člen tega odloka se šteje, da je izvajalec izpolnil svoje obveznosti kadar dokaže, da je vzrok neskladnosti interno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek mora izvajalec kadar obstaja sum, da zaradi internega vodovodnega omrežja pitna voda ni skladna, zagotoviti:

-

priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja,

-

ustrezno obveščanje porabnikov in posredovanje priporočil o vseh možnih dodatnih ukrepih za odpravo neskladnosti, ki bi jih morali sprejeti.

(3)

V vseh objektih je za odpravo neskladnosti, ki je posledica internega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik objekta ali uporabnik, razen v primerih, ko je za vzdrževanje priključka v skladu s predpisi odgovoren izvajalec.

23. člen

(ukrepi ob pomanjkanju vode)

(1)

V primeru pomanjkanja pitne vode v javnem vodovodu lahko izvajalec izda ukrep o racionalni rabi, s katerim omeji uporabo pitne vode.

(2)

O izdanem ukrepu o racionalni rabi pitne vode je izvajalec dolžan takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po začetku veljave ukrepa o racionalni rabi, s katerim se omeji uporabo pitne vode, pisno ali po elektronski pošti obvestiti občine na območju katerih se uveljavlja ukrep o racionalni rabi pitne vode in pristojni občinski inšpektorat, uporabnike pa na krajevno običajen način.

(3)

Ukrep o racionalni rabi pitne vode uporabnikom prepoveduje rabo pitne vode iz vodovodnega omrežja za namene:

1.

zalivanja vrtov, zelenic in nogometnih igrišč

2.

polnjenje bazenov

3.

pranje vozil

4.

polnjenje individualnih rezervoarjev in

5.

čiščenje javnih površin.

(4)

O prenehanju ukrepa o racionalni rabi pitne vode je izvajalec dolžan takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prenehanju veljave ukrepa o racionalni rabi, s katerim je bila omejena uporaba pitne vode, pisno ali po elektronski pošti obvestiti občine in pristojni občinski inšpektorat, uporabnike pa na krajevno običajen način.

24. člen

(informacije o motnjah pri oskrbi s pitno vodo)

(1)

Izvajalec mora svojo organiziranost in delovanje opravljati tako, da lahko ves čas sprejema informacije uporabnikov o motnjah pri oskrbi s pitno vodo in da na zahtevo uporabnika motnjo, ki mu onemogoča oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda v ustrezni količini in kakovosti odpravi takoj oziroma čim prej glede na naravo motnje.

(2)

Informiranje in ukrepanje v primeru neskladnosti kvalitete pitne vode se mora izvajati v skladu z veljavno zakonodajo.

25. člen

(izvajanje javne službe v primeru izrednih dogodkov)

(1)

Izvajalec mora v primeru izrednih dogodkov izvajati javno službo v skladu s programom ukrepov v primeru izrednih dogodkov.

(2)

Stroški oskrbe s pitno vodo v primerih iz prvega odstavka tega člena se krijejo iz občinskega proračuna.

26. člen

(kataster javnega vodovoda)

(1)

Vodenje katastra javnega vodovoda občina s tem odlokom na podlagi zakona, ki ureja geodetsko dejavnost, podeli izvajalcu. Kataster je izvajalec dolžan voditi in stalno dopolnjevati v skladu s predpisi ter standardi in normativi geografskega informacijskega sistema v obliki digitalne baze podatkov. Stroški vodenja katastra se krijejo iz proračunskih sredstev občine na podlagi sklenjene pogodbe. Stroški vodenja katastra vključujejo neposredne in pripadajoči del posrednih stroškov. Stroški se določijo v planu poslovanja, ki ga potrdi Svet ustanoviteljev.

(2)

Javna infrastruktura lokalnega pomena primarnega, sekundarnega in transportnega omrežja javnega vodovoda, ki se evidentira v katastru javnega vodovoda, je:

-

vodovodna cev

-

vodohran

-

vodni stolp

-

vodnjak ali zajetje

-

objekt in naprava za črpanje, filtriranje ali zajem vode

-

razbremenilnik in ponikovalnica

-

jašek

-

objekt in naprava za obdelavo pitne vode

-

zajetje in

-

objekt in naprava za bogatenje ali aktivno zaščito vodonosnika.

(3)

V katastru javnega vodovoda se evidentirajo tudi mesta priključitve na javni vodovod.

(4)

Izvajalec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo upravičen interes v obsegu izkazanega upravičenega interesa.

(5)

Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih, za katere zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec dolžan slednjemu posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec upravičen zaračunati stroške skladno s predpisi.

27. člen

(uporaba hidrantov)

(1)

Javno hidrantno omrežje upravlja izvajalec. Zasebno hidrantno omrežje upravlja upravljavec zasebnega vodovoda.

(2)

Hidranti na javnem vodovodu so objekti in naprave kolektivne rabe namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju.

(3)

Odvzem vode iz javnega hidranta je merjen in evidentiran.

(4)

Brez predhodnega soglasja izvajalca se sme uporabljati voda iz javnega hidranta za gašenje požarov, za izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik v 24 urah po uporabi vode iz hidranta obvestiti izvajalca o kraju, času in količinah odvzete vode in morebitnih pomanjkljivostih hidrantov.

(5)

Gasilska društva so dolžna izvajati stalen nadzor nad uporabo hidrantov in izvajalcu sproti pisno sporočati vsak odvzem in količino odvzete vode ter sporočiti morebitne tehnične pomanjkljivosti in nepravilnosti pri uporabi hidrantov. Pri tem izvedejo vizualni pregled fizičnega stanja hidrantnega priključka in izvedejo poskusni priklop na hidrant. Podatke o hidrantih vodi izvajalec v registru hidrantov. Povzročitelj odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po njegovi krivdi.

(6)

V primeru suše se smejo za odvzem vode izjemoma, po predhodnem dovoljenju izvajalca, uporabljati tudi hidranti. Gasilska društva in enote za zaščito in reševanje morajo pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne vode in upravljavcu predhodno javiti mesto in količino odvzema. Mesto, pogoje odvzema in način plačila odvzete vode jim predpiše izvajalec.

(7)

Odvzem vode iz hidrantov za druge potrebe je dovoljen le s pisnim soglasjem izvajalca. Za takšen odvzem vode sklene uporabnik dogovor o uporabi in poravnavi stroškov za porabljeno vodo.

(8)

Ob vsaki uporabi vode iz internega hidrantnega omrežja je uporabnik dolžan nemudoma poročati izvajalcu o vzroku in času uporabe ter porabljeni količini vode.

(9)

Na podlagi predhodnega dovoljenja izvajalca in če razmere na javnem vodovodu dopuščajo tak odvzem, je odvzem iz hidrantov dovoljen za:

1.

čiščenje občinskih cest

2.

zalivanje parkov ter javnih nasadov

3.

izpiranje kanalov

4.

utrjevanje cestišč ali druga gradbena dela

5.

javne prireditve

6.

protiprašno škropljenje občinskih cest in

7.

polnjenje cistern za razvoz vode uporabnikom, ki niso priključeni na javni vodovod.

(10)

Odjem v teh primerih je mogoč le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim obračunskim vodomerom, registriranem pri izvajalcu. V primerih iz 1. do 7. točke iz tega odstavka stroške porabljene vode iz hidrantov krije uporabnik. Uporabljena voda se uporabniku zaračuna v m3 po veljavnem ceniku pitne vode brez vključenih morebitnih subvencij občine in z vključenim DDV. V primeru razvoza vode v času suše uporabnikom, se obračuna porabljena voda končnemu uporabniku na m3 po veljavnem ceniku pitne vode z vključenimi morebitnimi subvencijami občine in z vključenim DDV.

(11)

Stroški za vzdrževanje in obratovanje hidrantnega omrežja se izvajalcu zagotovijo iz občinskega proračuna. Stroške vzdrževanja in obratovanja hidrantnega omrežja, zamenjavo hidrantov, nabavo in vgradnjo novih zaračunava izvajalec na podlagi cenika, ki ga potrdi Svet ustanoviteljev.

28. člen

(poškodbe hidranta)

(1)

Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta. Stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta nastale med njegovo uporabo bremenijo uporabnika.

(2)

Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali poškodbe hidrantov, ki nastanejo pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V tem primeru sredstva za odpravo okvar zagotavlja občina iz občinskega proračuna.

29. člen

(varovanje obstoječe infrastrukture)

(1)

Vsakdo, ki na območju javnega vodovoda oziroma priključka izvaja dela, ki lahko škodno vplivajo na vodovodne objekte in naprave, je dolžan pred začetkom del pri izvajalcu na svoje stroške naročiti podatke o poteku vodovoda s pogoji za izvedbo del.

(2)

V primeru nastalih poškodb je povzročitelj škode dolžan nemudoma obvestiti izvajalca o kraju, času in vrsti poškodbe ter izvajalcu naročiti popravilo in poravnati stroške popravila nastale poškodbe in stroške odtečene vode.

(3)

Na javnem vodovodu ali priključkih se ne sme graditi, postavljati objektov ali nasipati materiala, saditi trajnih nasadov, ki lahko povzročijo poškodbe na javnem vodovodu ali ovirajo njegovo delovanje in vzdrževanje. Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s soglasjem izvajalca in pod pogoji, ki jih določi izvajalec. Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela v območju javnega vodovoda ali priključka, mora pred opravljanjem teh del pridobiti predhodno pisno soglasje izvajalca. Pri trajni spremembi okolice mora investitor pri izvajalcu naročiti in poravnati stroške prilagoditve elementov oziroma globino vodovodnega omrežja novi niveleti in rabi terena.

30. člen

(zagotovitev prehoda)

O predpisu

Citati

Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje, Bistrica ob Sotli in Poljčane

Časovnica