12. člen
(bistvene varnostne zahteve za vse vrste eksplozivov)
Vsak eksploziv je treba preskusiti v resničnih razmerah. Če to ni mogoče v laboratoriju, je treba preskuse opraviti v okoliščinah, v katerih se bo eksploziv uporabljal. Kot minimum zahtev je potrebno pri ES preizkusu tipa preveriti naslednje podatke in lastnosti:
a)
sestavo in značilne lastnosti, vključno s kemično sestavo, stopnjo homogeniziranosti, in kadar je značilno, velikost in porazdelitev delcev,
b)
fizikalno in kemijsko stabilnost eksplozivov v vseh okoljskih pogojih, ki jim je lahko izpostavljen,
c)
občutljivost na udarce in trenje,
d)
fizikalno in kemijsko kompatibilnost vseh sestavin,
e)
kemična čistost eksplozivov,
f)
odpornost na vpliv vode, kadar je eksploziv namenjen za uporabo v vlažnih ali mokrih pogojih in bi voda lahko škodljivo vplivala na njegovo varnost in zanesljivost,
g)
odpornost na nizke in visoke temperature, kadar se eksploziv skladišči ali uporablja pri takih temperaturah in bi ohlajanje ali segrevanje posameznih komponent ali eksploziva kot celote lahko škodljivo vplivalo na njegovo varnost in zanesljivost,
h)
primernost eksploziva za uporabo v nevarnih okoljih (npr. okolju, ogroženem zaradi jamskega eksplozivnega plina, vročih mas itd.), če je namenjeno za uporabo v takšnih razmerah,
i)
varnostne lastnosti, da ne pride do predčasne ali nenamerne detonacije ali vžiga,
j)
pravilno polnjenje in delovanje eksploziva, kadar se uporablja v predvidene namene,
k)
primerna navodila in če je potrebno, oznake za varno rokovanje, skladiščenje, uporabo in uničevanje v slovenskem jeziku,
l)
sposobnost eksploziva, njegova zaščitna prevleka ali drugi dodatki, ki preprečujejo kvarjenje med skladiščenjem in omogočajo uporabnost do datuma, ki ga je določil proizvajalec,
m)
specifikacijo vseh naprav in pripomočkov, potrebnih za zanesljivo in varno delovanje eksploziva.