Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
V 1. polovici 20. stoletja dokončno oblikovana domačija V mlinu leži na platoju, na desnem bregu Vrsnice, tik pred izlivom v reko Sočo. V sklopu domačije je več objektov: stanovanjska hiša, preužitkarska hiša, drvarnica, žaga, lopa in viseči most, bovško-trentarskega stavbnega tipa. Domačija je zgovorna priča o stavbni tipiki v dolini Trente nasploh, saj vsebuje vse tiste prvine, ki jih danes srečujemo le še v fragmentih. Stavbarstvo je opredeljeno z zahtevami življenja, ki so jih determinirale naravne, predvsem podnebne razmere in gradivo, ki je bilo na voljo.
Lepota trentarske domačije oziroma objekta je v njeni funkciji in smotrnosti, saj so tu ljudje vedno živeli na robu pomanjkanja – ta trdota pa se je izrazila v arhitekturi in življenju z naravo.
Iz najstarejše razpoložljive dokumentacije je razvidno, da so že v sredini 19. stoletja vodno silo Vrsnice izkoriščali za pogon žage, od leta 1853 dalje pa tudi za mlin. Leta 1929 sta žaga in mlin pogorela. Okrog leta 1935 so lastniki žago obnovili, na lokaciji mlina pa leta 1937 zgradili stanovanjsko hišo.