Za 38. členom se doda nov 38.a člen z naslednjim besedilom:
»6.2. Pogoji za zaščito pred poplavami
(1)
Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov ter preprečevale prost prehod ob vodnem dobru. Vodna zemljišča ne morejo biti namenjena območju za proizvodnjo. Dovoljene so le izjeme, ki jih predpisuje Zakon o vodah.
(2)
Za posege na potencialno poplavnih površinah je zahtevana izdelava poplavne presoje skladno z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08), ki določa pogoje gradnje na poplavnih območjih. Poplavna presoja mora biti izdelana skladno s Pravilnikom o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07). Glede na višine poplavnih vod je v dokumentaciji za posege potrebno opredeliti omilitvene ukrepe. Z ukrepi se ne sme poslabšati obstoječe poplavne varnosti območij. Poplavna ogroženost je razvidna iz študije Karte erozijske in poplavne nevarnosti, plazljivosti in nevarnosti snežnih plazov za območje Občine Tržič, ki jo je izdelala Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana in je prikazana v kartografskem delu tega odloka, območja namenske rabe pa usklajena z omejitvami.
(3)
Graditev na poplavnih in erozijsko ogroženih območjih je možna le v skladu z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) oziroma s predpisi, ki bi stopili v veljavo po sprejetju tega odloka.
(4)
Dosedanje retenzijske in poplavne površine se ne smejo zmanjševati in se vzdržujejo v naravnih razmerah. Vegetacijske pasove ob vodotokih se ohranja in vzdržuje, v teh območjih so dopustne ureditve rekreacijskih poti in drugih ureditev za potrebe rekreacije v naravnem okolju.
(5)
Odtok iz utrjenih in parkirnih površin je potrebno urediti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin – predvideti je potrebno ponikanje ali zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike. Parkirne površine za tovorna vozila morajo biti neprepustne za vodo in naftne derivate. Zagotovljeno mora biti odvajanje odplak s talnih površin v sistem odvoda odpadnih voda preko ustrezno dimenzioniranih lovilnikov olj in goriv skladno s Pravilnikom o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirna mesta za motorna in priklopna vozila ter mesta za njihovo vzdrževanje (Uradni list RS, št. 63/02).
(6)
Zacevljanje, prekrivanje ali kanaliziranje vodotokov ni dopustno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, propust na javnih cestah in poteh).
(7)
Dimenzioniranje pretočnih profilov, ukrepi stabilizacije in zavarovanja strug vodotokov morajo biti predvideni gradbeno tehnično, hidravlično in ekološko ustrezno ter skladno s predpisi. Zavarovanja in stabilizacije brežin in dna vodotokov je potrebno predvideti z biotehničnimi sonaravnimi ukrepi, ozelenjeno z avtohtono vegetacijo.
(8)
Morebitne premostitve morajo biti hidrotehnično preverjene in grajene tako, da ne posegajo v pretočni profil. Svetla pretočna odprtina ne sme ovirati pretoka visokih voda (Q(100)) z minimalno varnostno višino 0,5 m.
(9)
V največji možni meri je potrebno ohranjati naravno obvodno zarast.
(10)
Predvidene ureditve ne smejo poslabšati stabilnosti vodotokov tako v fazi gradnje, kot v fazi uporabe. Predvidi se rešitve za zavarovanje in stabilizacijo nestabilnih in pogojno stabilnih površin, ki bodo na stabilnostno problematičnih odsekih zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena. V primeru nestabilnih, pogojno stabilnih in erozijsko ogroženih pobočjih je potrebo pridobiti geološko geomehansko poročilo in podati rešitve, ki bodo zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena.
(11)
Poplavna območja so razvidna iz kartografskega dela PUP. Za vsako gradnjo oziroma poseg na poplavnem območju je potrebno predhodno izdelati hidrološko hidravlično presojo vodnega režima, v kateri morajo biti definirani tudi ukrepi za eliminacijo vpliva gradnje na poplavnem območju. V kolikor so površine ogrožene, je potrebno predvideti ukrepe in gradnjo načrtovati tako, da ne bo prihajalo do škodljivega vpliva.
(12)
Nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje vodotokov, sprožanje erozijskih procesov, rušenje ravnotežja na labilnih tleh ali slabšanje odtočnih razmer pri načrtovanju posegov ni dovoljeno.
(13)
Pri urejanju objektov in naprav z derivacijo (npr. malih hidroelektrarn, mlinov žag in ribogojnic) mora investitor na odseku od odvzema vode do ponovnega izpusta v strugo vodotoka zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode, kot ga določi pooblaščena strokovna institucija. Odvzem vode ne sme ovirati pretoka visokih voda. Če je to potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen prehod rib.
(14)
Strojnica malih hidroelektrarn (MHE) mora biti postavljena nevpadljivo, velikost ne sme presegati dimenzij, ki jih narekuje tehnologija. Generatorska etaža strojnice s pristopom mora biti nad nivojem stoletne visoke vode. Če je strojnica v poplavnem območju, je to lokacijo potrebno strokovno utemeljiti s hidravličnimi presojami. Strojnica ne sme ovirati dostopa do struge zaradi vzdrževalnih ali intervencijskih del. MHE naj se locira izven varovanih območij in izven območij naravnih vrednot.«