Beli siri obsegajo veliko skupino sirov, od katerih jih največ zori v slani raztopini (slanici). Imajo značilen okus in vonj, ki nastaneta med zorenjem v kontroliranih pogojih. Nepravilna očesa niso napaka sirov iz te skupine.
Beli siri morajo ustrezati temle pogojem:
1.
da so bele barve z možnim prehodom v belo rumeno barvo, kar je odvisno od vsebnosti maščobe;
2.
da imajo značilen, prijeten in zmerno slan okus;
3.
da so kosi lahko različne oblike, vendar z ohranjeno površino brez sledov izpiranja oziroma odstranjevanja tanke skorje.
Beli sir se lahko daje v promet tudi kot tolčeni sir, ki je bil neposredno po izdelavi zdrobljen, potem pa stisnjen, da bi se iz njega iztisnil zrak, tako da zori brez zraka. V promet se daje samo kot polnomastni sir in kot zreli tolčeni sir.