Tožba, plačilni nalog, izredno pravno sredstvo, sodba in sklep, zoper katerega je dovoljena posebna pritožba, se vročajo osebno stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. Druga pisanja se vročajo osebno, če je v tem zakonu izrecno tako določeno ali če sodišče misli, da je potrebna zaradi listin, ki so priložene v izvirniku, ali iz kakšnega drugega razloga večja previdnost.
Če se tisti, kateremu se mora pisanje osebno vročiti, ne najde tam, kjer naj bi se mu vročilo, poizve vročevalec, kdaj in na katerem mestu bi ga lahko našel, in mu pusti pri kateri od oseb, ki so omenjene v prvem in drugem odstavku 141. člena tega zakona, pismeno sporočilo, naj bo določeni dan ob določeni uri v stanovanju oziroma na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje. Če vročevalec niti potem ne najde tistega, kateremu naj bi pisanje vročil, se ravna po 141. členu tega zakona in velja, da je s tem vročitev opravljena.
Če je treba vročiti pisanje iz prvega odstavka tega člena državnim organom in pravnim osebam, se opravi vročitev po 134. členu tega zakona.