Kdor je tožen kot posestnik kakšne stvari ali imetnik kakšne pravice, pa trdi, da ima stvar v posesti ali da izvršuje pravico v imenu koga drugega, lahko po sodišču pozove tega drugega (prednika) najpozneje na pripravljalnem naroku, če ga ni bilo, pa na glavni obravnavi, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari, naj stopi namesto njega v pravdo kot stranka.
Privolitev tožnika, da stopi v pravdo namesto toženca prednik, je potrebna le, če uveljavlja tožnik zoper toženca tudi take zahtevke, ki niso odvisni od tega, ali ima toženec stvar v posesti oziroma ali izvršuje pravico v prednikovem imenu.
Če prednik, ki je bil v redu povabljen, ne pride na narok ali noče stopiti v pravdo, se toženec ne more več upirati, da bi se spustil v pravdo.