Sodišče druge stopnje razveljavi s sklepom sodbo sodišča prve stopnje in mu vrne zadevo v novo sojenje, če misli, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja opraviti novo glavno obravnavo pred sodiščem prve stopnje, razen če sklene, da bo samo opravilo obravnavo.
Tako ravna sodišče druge stopnje tudi tedaj, kadar stranka ni izpodbijala sodbe zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, če nastane pri odločanju o pritožbi opravičen dvom o resničnosti dejstev, na katera se opira sodba prve stopnje.
Če sodišče druge stopnje na seji senata ali na obravnavi spozna, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ugotoviti nova dejstva ali izvesti nove dokaze, razveljavi sodbo prve stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.