Če priča ne zna jezika, ki se uporablja v postopku, se zasliši po tolmaču.
Če je priča gluha, se ji postavljajo vprašanja pismeno, če je nema, pa se zahteva od nje, naj pismeno odgovarja. Če se ne more zaslišati na ta način, se povabi kot tolmač kdo, ki se zna s pričo sporazumeti.
Sodišče opozori tolmača, da mora natančno pretolmačiti vprašanja, ki so postavljena priči, in izjave, ki jih bo dajala.