Priča sme odreči pričanje:
1)
o tistem, kar ji je stranka zaupala kot svojemu pooblaščencu;
2)
o tistem, česar se je stranka ali druga oseba spovedala njej kot verskemu spovedniku;
3)
o dejstvih, za katera je zvedela kot odvetnik ali zdravnik ali pri opravljanju kakšnega drugega poklica ali kakšne druge dejavnosti, če velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je zvedela pri opravljanju takega poklica ali take dejavnosti.
Predsednik senata opozori take osebe, da jim ni treba pričati.