Če se med postopkom pred sodiščem prve stopnje pokaže, da bi reden postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika tožencu predolgo trajal, tako da bi lahko zaradi tega nastale škodljive posledice za eno ali za obe stranki, postavi sodišče tožencu začasnega zastopnika.
Ob pogoju iz prvega odstavka tega člena postavi sodišče tožencu začasnega zastopnika zlasti v tehle primerih:
1)
če toženec ni pravdno sposoben, pa nima zakonitega zastopnika;
2)
če si koristi toženca in njegovega zakonitega zastopnika nasprotujejo;
3)
če imata obe stranki istega zakonitega zastopnika;
4)
če je prebivališče toženca neznano, pa toženec nima pooblaščenca;
5)
če sta toženec ali njegov zakoniti zastopnik, ki nimata pooblaščenca v SFRJ, v tujini, in se ni mogla opraviti vročitev.
O postavitvi začasnega zastopnika obvesti sodišče brez odlašanja skrbstveni organ, če je to mogoče, pa tudi stranke.