(1)
Delavec je upravičen do povračila stroška prevoza na delo in z dela za dan prisotnosti na delu za razdaljo od bivališča, s katerega prihaja na delo, do kraja, na katerem opravlja delo, v skladu s kolektivno pogodbo pri delodajalcu ali splošnimi akti delodajalca.
(2)
Delavec je upravičen do povračila stroška prevoza na delo in z dela po najkrajših in najcenejših relacijah rednih linijskih prog javnih prevoznih sredstev.
(3)
Če delodajalec organizira brezplačen prevoz na delo in z dela, delavec ni upravičen do povračila stroška tako organiziranega prevoza na delo in z dela.
(4)
Sprememba bivališča delavca, s katerega prihaja na delo, kar ima za posledico povišanje stroška prevoza na delo in z dela, ne vpliva na višino povračila stroškov prevoza, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače.
(5)
Če delavec med trajanjem pogodbe o zaposlitvi spremeni bivališče, s katerega prihaja na delo, s čimer se stroški prevoza na delo in z dela znižajo, ima pravico do povračila dejanskih stroškov prevoza iz prvega odstavka tega člena.
(6)
Delavcem, ki delajo v drugem kraju v deljenem delovnem času in prekinitev traja več kot 2 (dve) uri, pripadajo v času dnevne prekinitve prevozni stroški na način in pod pogoji, ki jih določa kolektivna pogodba pri delodajalcu.
(7)
Višina povračila stroška prevoza na delo in z dela se določi v tarifni prilogi k tej kolektivni pogodbi.