112. člen
(gozdna zemljišča OP 1)
(1)
Vrste objektov:
Vrste nezahtevnih objektov:
Vrste enostavnih objektov:
(2)
Posegi v gozdove so dovoljeni s soglasjem pristojnega zavoda za gozdove.
(3)
Za gradnjo objektov na zemljiščih, ki neposredno mejijo na območja gozdov, je potrebno pridobiti soglasje pristojnega zavoda za gozdove, zaradi možnega vpliva na gozd.
(4)
Pri prostorskih ureditvah in posegih je potrebno paziti, da se območja varovalnih gozdov ohranjajo.
(5)
Območja individualne stanovanjske gradnje s spremljajočimi dejavnostmi in območja družbenih dejavnosti, ki mejijo na območja gozdov, je potrebno načrtovati tako, da ostane obstoječi gozdni rob ohranjen.
(6)
Na celotnem območju gozdov je potrebno zagotoviti nemoteno gospodarjenje z gozdom in neoviran, prost dostop do gozda oziroma nemoten izvlek lesnih sortimentov po obstoječih vlakah. Za gozdove, ki mejijo na ureditvena območja naselij je potrebno dostope in dovoze do gozda ohraniti oziroma jih v primeru ukinitve nadomestiti z novimi.
(7)
Pri gospodarjenju v manjšinskih ekosistemih (logi, drevje ob vodotokih, osamela drevesa med kmetijskimi površinami …) je potrebno:
(8)
Krčitev gozda v kmetijske namene se lahko izvede, če je v skladu s prostorskim aktom, za kar je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega zavoda za gozdove.
(9)
Izjemoma je dopustna krčitev gozda oziroma gozdnega zemljišča, če površina gozda, na katerem naj bi se izvedla krčitev, ne presega 0,5 hektarja. To določilo ne velja za varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom.
(10)
V območjih prepletene rabe (zarast) se lahko izvede krčitev gozda za kmetijski namen le na podlagi strokovne presoje, ki jo opravi pristojni organ.
(11)
Na parcelah v enotah urejanja, navedenih v 111. člena oziroma 129. člena tega odloka, je določena krčitev gozda in sprememba območja v kmetijsko rabo, kot pogoj MKGP.
(12)
Gradnja objektov v varovalnih gozdovih, vključno z gradnjo gozdnih prometnic, ni dovoljena. Izjema so lahko le gradnje cest ali drugih infrastrukturnih objektov javnega pomena, če jih ni mogoče zgraditi drugje, ali bi bila njihova gradnja nesorazmerno dražja. V varovalnih gozdovih so izjemoma dopustni ukrepi in posegi, ki so opredeljeni z veljavnimi gozdnogospodarskimi načrti in so skladni z varstvenimi režimi in zagotavljajo ohranitev ter krepitev varovalne, hidrološke, biotopske ali klimatske funkcije gozda. Praviloma so dovoljene le sanitarne sečnje, posek posamičnih dreves in sanacijski ukrepi.
(13)
Prometnice, na katere so priključene transportne poti in ki omogočajo kamionski prevoz gozdnih lesnih sortimentov, morajo biti urejene tako, da vozišče prenese 10 t osne obremenitve, da so urejena ustrezna obračališča, prostori za skladiščenje lesa ipd.
(14)
Na območju ilirskih bukovih gozdov gozdov rdečega bora na Čemšeniški planini, Zasavskem hribovju, Kumu in Kandršah ter tudi ob Mediji in v Rebru (EPO, Natura 2000, habitatni tipi) se ohranja namembnost zemljišč, ki omogoča ohranjanje gozdnih habitatnih tipov. Športno rekreacijske in turistične dejavnosti ter gozdna in javna infrastruktura pa se izvajajo na način in v obsegu, ki ne ogroža habitatnega tipa. Pri gradnji javne infrastrukture se prednostno izkoriščajo obstoječi koridorji.
(15)
Na območju javorovih, jesenovih, brestovih in lipovih gozdov v grapah in na gruščnatih pobočjih na Kumljanskem se ohranja namembnost zemljišč, ki omogoča ohranjanje habitatnega tipa.