37. člen
(koncept razvoja naselja)
(1)
Kisovec je urbano naselje, pomembnejše lokalno središče, ki zagotavlja prostorski razvoj dejavnosti občinskega pomena ter potreb po stanovanjih, proizvodnih dejavnosti in centralnih dejavnostih. Naselje Kisovec se v pretežni meri nahaja na območju znotraj pridobivalnega prostora rjavega premoga.
(2)
Območje urbanističnega načrta Kisovec (v nadaljevanju teksta: UN Kisovec) obsega območje, ki se razprostira ob potoku Medija, med Izlakami in Zagorjem ob Savi.
(3)
Večina širitev je namenjena za stanovanjske površine, manjši del pa za potrebe družbenih dejavnosti, in sicer širitev osnovne šole. Proizvodnja dejavnost se razvija v zahodnem delu naselja, severno od obstoječe proizvodnje dejavnosti. Obrtne, skladiščne, prometne, trgovske in proizvodne dejavnosti pa se usmerja v obstoječo gospodarsko cono, ki se je formirala na vzhodu naselja. Zelene površine severno od gospodarske cone se namenjajo za pokopališče ter rekreacijo.
(4)
Severno od kamnoloma Borovnik, se v funkciji retenzijskih površin ohranjajo zelene in kmetijske površine. Te predstavljajo ločnico med industrijskimi dejavnostmi, ki se razvijajo v zahodnem delu naselja in osrednjimi centralnimi dejavnostmi ter stanovanjskimi površinami na vzhodu. Druge zelene površine so v jugovzhodnem delu naselja, kjer so športna igrišča in skakalnica. Med stanovanjskimi površinami se kot zelene površine ohranjajo vrtovi.
(5)
Koncept predvideva razvoj stanovanjskih, proizvodnih in drugih gospodarskih zmogljivosti. Ob tem se ne sme zanemariti večje socialne varnosti, konkurenčnosti naselja, delovanja trga nepremičnin in razvoja različnih proizvodnih in storitvenih dejavnosti.
(6)
Ohranjanje identitete delov naselja (trškega jedra–Loke, izvozni jašek–rudnik) je oblika urbanističnega urejanja naselij (prenova), ki vključuje poleg prostorskih ciljev tudi možnosti za gospodarski razvoj, reševanje socialnih problemov in kvalitetnejše bivanje. Izvaja se v morfološko in funkcionalno zaokroženih območjih (obrtna cona Loke, Borovniško naselje). S prenovo delov mesta ali posameznih stavb se ohranja in izboljšuje kakovost bivalnega okolja, vzpostavlja nova raba opuščenih območij in sanira degradirana območja. Pri prenovi se tehnično dediščino obravnava sočasno ob upoštevanju njene ranljivosti.