92. člen
(varstvo voda)
(1)
Upoštevati je potrebno varovanje priobalnega zemljišča. Zunanja meja priobalnega zemljišča pri Savi je 15 m od meje vodnega zemljišča oziroma zunaj območja naselja najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča, pri ostalih vodotokih pa 5,0 m od meje vodnega zemljišča.
(2)
Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje.
(3)
Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, adaptacija ali obnova, ki:
(4)
Upoštevati je potrebno obstoječe projektne rešitve in študije, izdelane za ureditve obstoječih vodotokov in zadrževalnikov naplavin, ki so dostopne pri pristojnem organu.
(5)
Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen, ko gre za: gradnjo objektov javne infrastrukture, gradnjo objektov grajenega javnega dobra, ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
(6)
Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko: ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
(7)
Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru. Dostope do vode se sme urejati le z javnih površin.
(8)
Pred izgradnjo hidroelektrarn je potrebno urediti čiščenje odpadnih vod (komunalnih in tehnoloških vod) iz zaledja akumulacijskega bazena hidroelektrarn.
(9)
Urejanje vodotokov je potrebno izvajati izključno na sonaraven način, z uporabo avtohtonega materiala.
(10)
Preprečuje se onesnaževanje voda.
(11)
Na vodno in priobalno zemljišče je prepovedano pretovarjati nevarne snovi ter odlagati ali pretovarjati odkopan ali odpadni material ter pranje vozil.
(12)
Uporablja se brezhibne delovne stroje in transportno mehanizacijo. V primeru izlitja goriva iz transportnih vozil, delovnih strojev in ostale mehanizacije na območju vodovarstvenega pasu, je potrebno zagotoviti takojšnjo ustrezno sanacijo tal.
(13)
Za utrjevanje brežin naj se uporabljajo kamnite zložbe in ne kamen v betonu. V primeru utrjevanja brežin s kamenjem, naj se puščajo zemeljski žepi, kamor se lahko zasadi avtohtona vegetacija.
(14)
V primeru betoniranja v strugah vodotokov je potrebno preprečiti, da bi se betonske odplake izcejale v vodo.
(15)
Z gradbenimi stroji naj se ne posega v vodni prostor, oziroma le kolikor je to nujno potrebno.
(16)
Odpadkov se v vodotoke oziroma na vplivno območju vodotokov ne odlaga. Začasne deponije (v času izvajanja posegov) se uredijo na način, da je preprečeno onesnaževanje voda. Lokacije začasnih deponij naj bodo vsaj 300 m od roba vodnega telesa.
(17)
Načrtovana mora biti odstranitev vseh ostankov gradbenega materiala in kakršnih koli odpadkov na primerno deponijo, saj v času gradnje in po njej ne sme prihajati do odlaganja kakršnih koli materialov, ki se uporabljajo pri gradnji, ali onesnaženja vode s kakršnokoli snovjo z območja delovišča, ki je strupena za ribe. Dela naj bodo načrtovana in izvedena tako, da se ohranja povezanost oziroma celovitost vodnega prostora in s tem možnost prehajanja in razvrščanja ribjih vrst, v primeru potrebnega betoniranja, je potrebno preprečiti, da bi se betonske odplake izcejale v vodo, ker so za ribe strupene.
(18)
Neposredno odvajanje neočiščenih odpadnih voda v vodotoke prepovedano.
(19)
Na vseh vodotokih je potrebno ohranjati obstoječe ekološko-morfološko stanje.
(20)
Na priobalnem zemljišču je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin.
(21)
Ob vseh vodotokih se ohranja obstoječa obvodna vegetacija.
(22)
Posegi morajo biti izvedeni tako, da se zagotovi nemotena migracija rib in ohranjen obstoječi vodni režim.
(23)
Na mestih, kjer bodo podporni zidovi in obrežna zavarovanja pod vodo, naj bodo med skalami čim globlje razpoke, ki bodo služile za skrivališča rib in drugih vodnih organizmov.
(24)
Vsaj 14 dni pred začetkom ureditev na vodotokih je potrebno obvestiti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja o začetku gradnje, da izvede izvedbo intervencijskega odlova rib na predvidenem delu posega oziroma predelu. V primeru etapnosti del, izvajalec z ribiško družino sprotno usklajuje potrebno število ponovnih intervencijskih odlovov.
(25)
Posege v vodotokih se načrtuje izven glavne sezone drstenja (od 1. julija do 15. oktobra). Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, da se v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti, ohranja biocenoza ribjih vrst, struge, obrežja, dna vodotokov se ohranja v čim bolj naravnem stanju, ohranja se obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov. Ohranja se tudi naravna osenčenost oziroma osončenost struge in brežin.
(26)
Utrjeno brežino na vodotokih, se zgradi v izrazito neporavnani obliki, da se lahko ob bregu ustvari primeren prostor kot ribja skrivališča.