15. člen
(posebni pogoji za trajne nasade)
(1)
Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbe v rastlinsko pridelavo iz 4., 5., 6., 8. in 9. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1.
pri naložbah v obnovo intenzivnih sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč se podpira obnova nasadov, ki so starejši od navedenih vrednosti, razvidnih iz RKG:
-
jagodičje (razen malin in robid): 15 let,
-
maline in robide: 8 let,
-
namizno grozdje: 25 let,
2.
pri naložbah v obnovo ekstenzivnih sadovnjakov se podpira prestrukturiranje nasadov, ki so starejši od navedenih vrednosti, razvidnih v RKG:
3.
določbe iz 1. in 2. točke tega odstavka se ne uporabljajo v primeru, če je obnova sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč posledica naravne nesreče, ki jo razglasi pristojni organ v Republiki Sloveniji;
4.
ob spremembi tehnologije pridelave hmelja se lahko v hmeljišča v obdelavi sadi le material, ki ga je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja;
4.
upravičenec je prijavil pridelek oljk in oljčnega olja v skladu s 143. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 – ZPOmK-2, 18/23 in 78/23; v nadaljnjem besedilu: zakon, ki ureja kmetijstvo);
5.
upravičenec je prijavil pridelek hmelja v skladu s 150. členom zakona, ki ureja kmetijstvo;
6.
upravičenec mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša, oziroma z izrisom digitalnega zemljiškokatastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK;
7.
za naložbe v postavitev vinogradov mora upravičenec pridobiti dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte;
8.
naložbe v ureditev nasadov hitro rastočih panjevcev iz predpisa, ki ureja sheme neposrednih plačil, so upravičen strošek, če se izvajajo na zemljiščih, ki so po namenski in dejanski rabi kmetijska zemljišča ter imajo boniteto nižjo od 30.
(2)
Ob zaključku naložbe morajo upravičenci za naložbe v rastlinsko pridelavo iz 4., 5., 6., 8. in 9. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe, izpolnjevati pogoj, da je pri naložbah v postavitev oziroma obnovo hmeljišča dovoljeno saditi le certificirane sadike v skladu s pravilnikom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, razen pri naložbi iz tretjega odstavka tega člena, pri kateri je dovoljeno saditi le certificirane sadike A.
1.
strošek postavitve mreže proti toči, ki ga upravičenec lahko uveljavlja tudi kot prispevek v naravi v obliki lastnega dela v skladu s 97. členom te uredbe, lahko znaša do 20 odstotkov upravičenih stroškov naložbe v nakup in postavitev mreže proti toči iz 4., 6., 8. in 9. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe;
2.
pri naložbah v postavitev oziroma obnovo hmeljišča je dovoljeno saditi le certificirane sadike v skladu s pravilnikom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, razen pri naložbi iz tretjega odstavka tega člena, pri kateri je dovoljeno saditi le certificirane sadike A.
(3)
Naložbe v izboljšanje proizvodnega potenciala hmeljišč po naravnih nesrečah so upravičene do podpore, če so poleg pogojev iz 10. člena te uredbe in 5. in 6. točke prvega odstavka tega člena izpolnjeni tudi naslednji pogoji:
1.
upravičencu je v obdobju, ki se določi v javnem razpisu, izdana odločba inšpektorja UVHVVR o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja bolezni oziroma škodljivih organizmov na podlagi zakona, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, s katero je odrejeno uničenje okuženih rastlin hmelja;
2.
sestavljen je zapisnik pristojnega inšpektorja o izvedenih ukrepih iz odločbe iz prejšnje točke;
3.
uničenih je najmanj 30 odstotkov rastlin hmelja, pri čemer se upošteva število vseh rastlin hmelja na hmeljiščih, ki jih je imelo v uporabi kmetijsko gospodarstvo na dan izdaje prve izdane odločbe iz 1. točke tega odstavka, kar je razvidno iz RKG. Pri ugotavljanju deleža uničenih rastlin hmelja se upoštevajo vse uničene rastline na hmeljiščih, ki jih je imelo v uporabi kmetijsko gospodarstvo na dan izdaje prve izdane odločbe iz 1. točke tega odstavka, kar se ugotavlja na podlagi enega ali več zapisnikov iz prejšnje točke oziroma zapisnika inšpektorja o ugotovljenem dodatnem uničenju rastlin hmelja;
4.
če je iz načrta kmetijskega zemljišča iz 6. točke prvega odstavka tega člena razvidno, da bo upravičenec uničil večje število rastlin hmelja, kot je razvidno iz zapisnika ob vložitvi vloge na javni razpis, mora biti zapisnik o dodatnem uničenju rastlin hmelja po vložitvi vloge na javni razpis izdelan najpozneje v treh mesecih po datumu zaprtja javnega razpisa;
5.
izboljšanje proizvodnega potenciala hmeljišč po naravnih nesrečah se izvede kot:
-
obnova hmeljišča na GERK_PID iz zapisnika iz 3. točke tega odstavka oziroma
-
postavitev hmeljišča na drugih zemljiščih, ki jih ima v uporabi nosilec kmetijskega gospodarstva, in
6.
upravičenec lahko na podlagi istega zapisnika iz 3. točke tega odstavka uveljavlja podporo le enkrat.