Uredba o načinu izvajanja nadzora zračnega prostora

Pri izvajanju nadzora zračnega prostora se za prestrezanje zrakoplovov uporabljajo naslednji ukrepi:

vizualna identifikacija;

radarsko ali vizualno spremljanje;

preusmeritev zrakoplova;

prisilni pristanek na določenem letališču;

opozorilni strel s svetlečimi izstrelki ali svetlobnimi va­bami;

druge oblike uporabe orožja v skladu s tretjim odstav­kom tega člena.

Pri izvajanju te uredbe se upoštevajo naslednja načela:

prestrezanje zrakoplovov je skrajno sredstvo za preprečitev kršitev zračnega prostora;

če je prestrezanje odrejeno in niso izpolnjeni drugi pogoji, določeni s to uredbo, je prestrezanje omejeno na prepoznavanje zrakoplova in ugotovitev njegove identitete ter dajanje navodil za pristanek na določenem letališču razen, če je treba vrniti zrakoplov na načrtovano pot, ga usmeriti preko meja zračnega prostora države, iz prepovedanega območja, iz območja omejenega letenja ali nevarnega območja;

če je mogoče vzpostaviti radijsko govorno zvezo, se prestreženemu zrakoplovu dajejo navodila po tej zvezi;

če mora prestreženi zrakoplov pristati na določenem letališču, se izbere letališče, ki omogoča varen pristanek prestreženega zrakoplova;

v zborniku letalskih informacij se objavljajo območja, ki so prepovedana za letenje ali v katerih niso dovoljeni leti brez posebne odobritve pristojnega organa, ter objavijo tudi opozorila o možnosti prestrezanja, če zrakoplov vstopi v taka območja.

Pri izvajanju nadzora zračnega prostora v miru se morajo pristojni vojaški organi in službe vzdržati uporabe orožja proti zrakoplovom, ki kršijo zračni prostor. Orožje se lahko uporabi le v primerih, v katerih zakon dopušča uporabo orožja vojaškim osebam in če pristojni vojaški organi in službe ne morejo odvrniti na drugačen način neposredne nevarnosti, ki jo povzroča zrakoplov, ki krši zračni prostor. Proti zrakoplovu, ki krši zračni prostor in izvaja neposreden napad, zaradi katerega je ogroženo življenje večjega števila oseb, vojaški zrakoplov uporabi orožje, da tak napad prepreči, vendar le po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za obrambo, oziroma drugega ministra, ki ga s sklepom pooblasti Vlada Republike Slovenije.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka v primeru grožnje vojaškega zrakoplova predhodno soglasje ni potrebno in o uporabi orožja odloča vodja izmene Operativnega centra v Poveljstvu sil Slovenske vojske.