31. člen
(uporaba meril in upravičenost investicije)
(1)
Učinkovitost investicijskih projektov se praviloma ugotavlja z ekonomskimi merili. Če ima projekt med svojim obratovanjem prihodek (npr. cestnine in podobni prihodki ali prihodki spremljajočih dejavnosti), se učinkovitost investicije ugotavlja tudi s finančnimi merili.
(2)
Investicija je upravičena, če izkazuje pozitivno ekonomsko neto sedanjo vrednost in ekonomsko interno stopnjo donosnosti, ki je enaka diskontni stopnji ali jo presega.
(3)
Upravičenost investicije, za katero ni mogoče določiti ekonomske upravičenosti, se ugotavlja na podlagi meril iz drugega ali tretjega odstavka 34. člena in 35. člena te uredbe, upoštevajoč uteži posameznega merila, ki so določene v prilogi 6 (za cestno infrastrukturo) in prilogi 9 (za javno železniško infrastrukturo), ki sta sestavni del te uredbe. Investicija, ocenjena po teh merilih, je upravičena, če doseže najmanj 50 odstotkov vseh točk.
(4)
Upravičenost investicije, katere ekonomska interna stopnja donosa ne dosega diskontne stopnje, se ugotavlja na podlagi meril iz drugega ali tretjega odstavka 34. člena in 35. člena te uredbe, upoštevajoč uteži posameznega merila, ki so določene v prilogi 6 (za cestno infrastrukturo) in prilogi 9 (za javno železniško infrastrukturo) k tej uredbi. Investicija, ocenjevana po teh merilih, je upravičena, če doseže najmanj 40 odstotkov vseh točk.
(5)
Upravičenost tipičnih investicij se izračuna na podlagi ponderiranih točk posameznih meril. Če je investicija netipična, se pri izbrani tipični investiciji lahko dodajo tudi druga merila, vendar tako, da je skupni seštevek vseh ponderiranih meril 150 točk, dodano merilo pa je lahko ponderirano z največ faktorjem 2.