Za izraze, ki v nadaljevanju niso posebej opredeljeni, veljajo opredelitve iz Zakona o visokem šolstvu oziroma Zakona o višjem strokovnem izobraževanju in evropskih priporočil.
V teh merilih uporabljeni izrazi pomenijo:
sistem zagotavljanja kakovosti: vsi procesi, ki so pomembni za kakovostno delovanje višje strokovne šole in kakovostno izvajanje študijskih programov;
kultura kakovosti: pozitiven odnos zaposlenih, študentov in drugih sodelujočih z višjo strokovno šolo do stalnega izboljševanja izvajanja dejavnosti; ta je vpet v identiteto in strategijo delovanja višje strokovne šole;
merila: predpis za presojanje področij kakovosti;
kriteriji: osnova za vrednotenje, primerjanje in presojanje področij kakovosti ter merjenje razmerij med njimi;
deležniki: vsi deležniki, ki delujejo v višjem strokovnem šolstvu oziroma so z njim povezani: študenti, strokovni delavci in sodelavci ter drugi zaposleni, diplomanti višje strokovne šole in delodajalci;
stranka v postopku: stranka v postopku je vlagatelj; druge osebe imajo položaj stranke v postopku, če jim agencija ta položaj na podlagi izkazanega pravnega interesa prizna s posebnim sklepom;
vlagatelj: višja strokovna šola, šolski center, izobraževalni zavod ali gospodarska družba, ki vloži predlog za zunanjo evalvacijo;
presoja: zajema zunanjo evalvacijo; s presojo se ovrednoti, ali višja strokovna šola dosega z zakonom predpisane standarde, določene s temi merili;
področja presoje: zajemajo ključne dejavnosti višje strokovne šole, povezane z organizacijo in izvajanjem študijskih programov; področja se presojajo z vidika vložkov, procesov in dosežkov;
skupina strokovnjakov: sestavljajo jo strokovnjaki, ki sodelujejo pri ugotavljanju in dokazovanju izpolnjevanja pogojev v postopkih zunanje evalvacije višjih strokovnih šol; imenuje jih svet agencije;
evalvacija: sklop vseh aktivnosti, s katerimi se spremlja uresničevanje načrtov o delovanju višje strokovne šole ter vpetost šole v razvoj okolja in vrednotenje dosežkov; evalvacija je ali samoevalvacija ali zunanja evalvacija;
samoevalvacija: opravlja jo višja strokovna šola sama zaradi evalvacije dosežkov (pregleda, analiz) ter priprave in izvedbe ukrepov za nadaljnji razvoj svojih dejavnosti;
samoevalvacijsko poročilo: poročilo višje strokovne šole o opravljeni samoevalvaciji, v katerem so dokumentirane in analizirane ugotovitve o dosežkih in pomanjkljivostih izvajanja dejavnosti šole ter predlogi za odpravo napak oziroma izboljšave;
zunanja evalvacija: postopek presoje dosežkov delovanja višje strokovne šole po področjih, ki jih določajo ta merila; eden ključnih elementov za izvedbo zunanje evalvacije je samoevalvacijsko poročilo kot dokazilo o opravljenih samoevalvacijah;
poslovnik kakovosti: predpis, s katerim višja strokovna šola določi postopke samoevalvacije, pristojnosti, način dela ter ukrepe za spremljanje in izboljševanje kakovosti svojega dela;
učni izidi: znanje, spretnosti in veščine, ki naj bi jih študent poznal, obvladal, razumel in jih bil sposoben uporabljati po končanem študiju; učni izidi se lahko nanašajo na posamezno učno enoto – predmet oziroma modul – ali pa celoten študijski program;
kompetence: dinamična kombinacija znanja, razumevanja, spretnosti in veščin; cilj študijskih programov je razvijanje kompetenc, ki se oblikujejo v različnih učnih enotah študijskega programa in se presojajo na različnih stopnjah študija;
dislocirana enota: izvedba študijskega programa na drugi lokaciji.