Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M 2/1 na odseku med Rogaško Slatino in Trojanami

Obravnavana trasa plinovoda na več odsekih prečka območja naravnih vrednot (hkrati že zavarovana območja in ekološko pomembna območja):

EŠD 5979, vodotok Mestinjščica (NS), predlagano zavarovano območje,

EŠD 6065, Selški potok (NVLP, pNS),

EŠD6064, vodotok Ponkvica (NVLP, pNS),

EŠD 793, osameli kras, vzhodno od Ponikve (NVLP),

EPO Blagovna, ribniki (17900),

EŠD 5673, vodotok Ložnica, zavarovano območje (NS),

EPO 18200, Ložnica,

EŠD 259, Savinja s pritoki, Natura 2000, del je tudi EPO Savinja Letuš (NVDP),

KP1, krajinski park Čemšenik.

Posegi in dejavnosti na površinski in podzemeljski geomorfološki in hidrološki naravni vrednoti se izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je ta del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se kar najmanj spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. Na botanični in zoološki naravni vrednoti se posegi izvajajo tako, da se življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je ta del narave opredeljen za naravno vrednoto, ne poslabšajo toliko, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje. Na ekosistemski naravni vrednoti pa se posegi izvajajo tako, da se ne spremenijo lastnosti ekosistema in naravni procesi v njem toliko, da bi se porušilo naravno ravnovesje.

Trasa plinovoda prečka območje naravnega spomenika Ložnice tako, da bo potreben le minimalni posek dreves in grmovja. Kar najbolj je treba ohraniti obrežno rastje. Po zaključku del je treba na območju logov ob Ložnici zagotoviti vzpostavitev prvotnega stanja (nadomestna saditev poplavnega loga z lokalno značilnimi avtohtonimi vrstami, sonaravno urejanje brežin brez betoniranja in kamnometnih utrditev). Določitev mikrolokacije trase naj se opravi v prisotnosti sodelavcev pristojne naravovarstvene službe.

Na območju poseganja v naravne vrednote je te treba obnoviti, odstranjene živice in posamezna drevesa oziroma grmovnice v odprti krajini pa ustrezno nadomestiti. Obrežno rastlinstvo je treba kar najbolj ohranjati in uničeno nadomestiti. S sekanjem, obsekavanjem, redčenjem in zasajanjem obrežnega rastlinstva se ne sme spreminjati fizikalna lastnost obrežja. Za zaščito krajinske biotske raznovrstnosti je treba ohranjati naravne elemente in danosti v krajini, predvsem na kmetijskih zemljiščih: živice, posamezna drevesa in grme.

Posek rastlinstva, priprava gradbišč in gradnja se izvajajo zunaj obdobja razmnoževanja, vzrejanja mladičev, gnezditvene sezone in prezimovanja, torej pozno jeseni in zgodaj spomladi. Gnezda, kotišča, prenočevališča in drugi pomembni deli življenjskega prostora živali se ne smejo poškodovati ali uničiti. Gradnja se izvaja zunaj rastne dobe.

Med izvajanjem načrtovanih posegov je treba uporabljati obstoječe dostopne poti, morebitne nove poti pa se morajo izogniti vrednim habitatom. Pri prečkanju mokrotnih travnikov in tudi sicer je treba za transportne poti uporabljati nasutja, izvedena za obstoječi plinovod. Na odseku, kjer se trasi ločita, morajo biti transportne poti in odlagališča materiala čim ožji.

Nad gradnjo na območju naravnih vrednot je potreben nadzor pristojne naravovarstvene službe in obvezen geološki naravovarstveni nadzor nad zemeljskimi deli. Ob najdbi geoloških naravnih vrednot je treba obvestiti pristojno naravovarstveno službo.

Po gradnji je potrebna sanacija gradbišč – vzpostavitev prvotnega stanja: zatravitev (sejanje s senenim drobirjem s sosednjih travnikov) in zasaditev z avtohtonim rastlinstvom.