TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločitvi v tč. II izreka spremeni tako, da se nasprotni tožbeni zahtevek v celoti zavrne, v stroškovni odločitvi (tč. III izreka izpodbijane sodbe) pa tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki pravdne stroške v skupnem znesku 1.424,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

II. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v tč. I izreka spremeni tako, da ostane sklep o izvršbi VL 10201/2009 z dne 2.3.2009 Okrajnega sodišča v Ljubljani v veljavi v prvem odstavku in tretjem odstavku tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 2.561,79 EUR in izvršilne stroške 96,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od devetega dne od vročitve sklepa o izvršbi, to je od 16.3.2009 dalje do plačila, v roku 15 dni, v preostalem delu pa se navedeni sklep o izvršbi razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne.

III. V preostalem delu se pritožbi pravdnih strank zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

IV. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Pri dodatnih delih ne gre za (prvotna) pogodbena dela. Dodatna dela, ki niso bila prvotno dogovorjena in niso nujna za izpolnitev (prvotne) pogodbe, pomenijo spremembo prvotnega pogodbenega dogovora.

Toženec bi moral dokazati, da je tožeči stranki omogočil, da napako odpravi sama. Prvostopenjsko sodišče pa je zavzelo napačno stališče, da je breme njegove dokazanosti na tožeči stranki oziroma podjemniku. Dejanski zaključek, da tožeča stranka v tem ni uspela, je zato napačen. Na glavni obravnavi pred sodiščem druge stopnje je toženec izpovedal, da se je tožeča stranka ponudila, da napake odpravi, vendar pa je njegova žena, ki je lastnica objekta, na katerem so se izvajala obravnavana dela, temu nasprotovala. Toženčev jamčevalni zahtevek je že zato neutemeljen.

Trditveno in dokazno breme grajanja napak nosi naročnik oziroma toženec. On je tisti, ki bi moral dokazati, da je pravočasno in substancirano grajal napake in da je podjemnik njegovo obvestilo pravočasno prejel.