Delavec je lahko premeščen na delo v drug kraj, če mu je zagotovljeno primerno stanovanje, oziroma če ima zagotovljen javni prevoz z dela in na delo, s tem da se mu čas odsotnosti z doma zaradi prevoza na delo in z dela ne poveča za več kot dve uri.
Delavca ni mogoče razporediti na delo v drug kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
-
če nima zagotovljenega ustreznega stanovanja (v skladu s stanovanjskimi standardi) v kraju, kamor je razporejen, in je ta kraj oddaljen več kot 50 km,
-
če bi po zdravnikovem mnenju taka razporeditev ogrozila delavčevo zdravstveno stanje,
-
če nima zagotovljenega prevoza z javnim prevoznim sredstvom,
-
če pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več, kot je to določeno v prejšnjem odstavku,
-
če se bistveno poslabša materialni položaj njegove družine.
V primeru razporeditve iz prejšnjega odstavka, je delodajalec dolžan povrniti delavcu celotne stroške prevoza na delo in z dela z javnim prevoznim sredstvom.
Sindikalnega zaupnika se lahko razporedi v drug kraj le s soglasjem sindikata, katerega član je.
Če je delavec razporejen na delo v oddaljen kraj, kar zahteva spremembo stalnega prebivališča, mu je treba zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnosti šolanja otrok.