Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.
Razen v primerih, določenih z zakonom, med trajne presežke ne more biti uvrščen tudi delavec, za katerega je vložen predlog za oceno invalidnosti, in sicer do pravnomočne odločitve glede ugotavljanja njegove invalidnosti.
Disciplinski postopek ne sme biti kriterij za določanje presežnih delavcev.
Samo s soglasjem lahko preneha delovno razmerje delavcu, katerega zakonec ali izvenzakonski partner je z dokončnim sklepom pri drugem delodajalcu določen za presežnega delavca ali katerega zakonec ali izvenzakonski partner je kot brezposelna oseba prijavljen na zavodu za zaposlovanje.
Kriterij delovne uspešnosti delavca se ugotavlja najmanj za dobo enega leta popolne zmožnosti za delo pred ugotavljanjem presežnih delavcev. Če delodajalec ni imel izdelanega sistema ugotavljanja delovne uspešnosti v tem obdobju oziroma če delavec v tem obdobju ni delal, tega kriterija ni mogoče uporabiti.
Za določanje trajno presežnih delavcev se uporabljajo kriteriji delovne uspešnosti, strokovne izobrazbe, delovnih izkušenj in delovne dobe kot temeljni kriterij kumulativno.
1.
Delovna uspešnost delavca
a) podpovprečna –20 točk b) povprečna 10 točk c) nadpovprečna 40 točk
2.
Strokovna izobrazba in usposobljenost delavca za delo:
– strokovna izobrazba in usposobljenost delavca za delo ustrezata zahtevanim pogojem iz sistemizacije delovnih mest za delovno mesto, ki ga delavec opravlja: 20 točk – strokovna izobrazba in usposobljenost za delo delavca ne ustrezata zahtevanim pogojem iz sistemizacije delovnih mest za delovno mesto, ki ga delavec opravlja: 0 točk
Za delavca, ki je na delovnem mestu razporejen več kot 5 let, se šteje, da izpolnjuje pogoje po prvi alinei prejšnjega odstavka ne glede na to, ali ima ustrezno strokovno izobrazbo oziroma zahtevano usposobljenost.
3.
Delovne izkušnje
– za vsako leto delovnih izkušenj delavca za delo na delovnem mestu, na katerem se ugotavlja trajno presežni delavec: 1 točka
4.
Delovna doba
– od 1 do 5 let 5 točk – od 5 do 15 let 10 točk – nad 15 let 15 točk
Če dva ali več delavcev doseže po uporabi kumulativnih kriterijev enako število točk, se zgornji kriteriji uporabijo posamično.
Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo večjo delovno uspešnost.
V primeru enake delovne uspešnosti je prvi korekcijski kriterij za ohranitev zaposlitve upoštevanje strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti za delo.
V primeru enake delovne uspešnosti in enake strokovne izobrazbe in usposobljenosti za delo se kot drugi kriterij upoštevajo delovne izkušnje. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delovnem mestu pri delodajalcu.
Tretji kriterij je upoštevanje delovne dobe delavca. Ta kriterij se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti, strokovne usposobljenosti in delovnih izkušenj. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo delovno dobo.
Kadar dva ali več delavcev tudi na ta način zbere enako število točk, se kot korekcijska kriterija uporabita ločeno kriterij zdravstvenega stanja in kriterij socialnega stanja delavca.
5.
Zdravstveno stanje delavca
Četrti kriterij je upoštevanje zdravstvenega stanja delavca. Ta kriterij se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe, delovnih izkušenj in delovne dobe. Merila za ugotavljanje tega kriterija so:
a) kronično ali ponavljajoče se obolenje, izkazano z zdravniškim potrdilom 10 točk b) poklicna bolezen 20 točk c) poškodba pri delu pri delodajalcu s trajno telesno okvaro 40 točk
Merila se med seboj ne izključujejo. Prednost pri ohranitvi zaposlitve pa ima tisti delavec, ki zbere večje število točk.
6.
Socialno stanje delavca
Peti kriterij je upoštevanje socialnega stanja delavca. Ta kriterij se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe, delovnih izkušenj, delovne dobe in zdravstvenega stanja. Merila za ugotavljanje tega kriterija so:
a) delavec, ki skrbi za otroka, starše ali zakonca s telesnimi hibami oziroma motnjami 10 točk b) samohranilec ali samohranilka 10 točk c) število nepreskrbljenih otrok (za vsakega po) 5 točk d) delavec, ki opravlja obrtno dejavnost kot postranski poklic ali delavec, ki je lastnik ali solastnik ali najemnik nad 4 ha kmetijske obdelovalne zemlje –40 točk e) delavec, katerega zakonec opravlja obrtno dejavnost ali je lastnik, solastnik ali najemnik nad 4 ha kmetijske obdelovalne zemlje –20 točk f) delavec, ki je lastnik oziroma družabnik aktivne zasebne ali mešane družbe –40 točk
Prednost pri ohranitvi zaposlitve ima delavec, ki zbere večje število pozitivnih točk.
Delavec mora na pisno zahtevo delodajalca v določenem roku dostaviti delodajalcu podatke in potrdila v zvezi s kriteriji za določanje presežnih delavcev. Če delavec zahtevanih podatkov in potrdil neupravičeno ne dostavi v določenem roku, se kriteriji uporabijo glede na znane podatke.
Odpravnine presežnim delavcem morajo biti izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka.
Delavec, ki je ugotovljen kot trajno presežni delavec in mu po poteku odpovednega roka preneha delovno razmerje, ima pravico izkoristiti celotni letni dopust za tekoče leto in pravico do celotnega regresa za letni dopust. Koriščenje letnega dopusta ne vpliva na začetek in konec teka odpovednega roka.
Pri določitvi delavcev, katerih delo postane začasno nepotrebno, in pri izbiri ukrepov se upošteva delovna uspešnost in strokovna izobrazba delavcev, delovna doba in socialne razmere, v katerih delavci živijo.