37. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1)
Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz Prikaza stanja prostora. Investitor zagotovi ukrepe za njeno varstvo.
(2)
Zaradi varstva arheoloških ostalin investitor na celotnem območju državnega prostorskega načrta, na katerem ni registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotovi:
-
predhodne arheološke raziskave za presojo morebitnih arheoloških ostalin in
-
druge ukrepe varstva, določene na podlagi izsledkov predhodnih arheoloških raziskav.
(3)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka investitor na območju državnega prostorskega načrta, katerega načrtovane ureditve segajo na območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotovi predhodne arheološke raziskave za vrednotenje morebitnih arheoloških ostalin.
(4)
Pred začetkom del investitor zagotovi zaščitno izkopavanje odkritih arheoloških najdišč s poizkopavalno obdelavo gradiva ali arhiva najdišča in druge varstvene ukrepe, določene na podlagi izsledkov predhodnih arheoloških raziskav, med samimi deli pa stalen arheološki nadzor nad njimi. Deli arheološke dediščine, ki so najdeni med posegi v prostor, naj ostanejo, če je le mogoče, na kraju samem.
(5)
Na območju registriranega arheološkega najdišča se gradbeni posegi zmanjšajo na kar najmanjšo površino, ki še omogoča gradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali med gradbenimi deli odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve v skladu z varstvenim režimom prilagodijo, tako da kulturna dediščina ni ogrožena.
(6)
Obseg predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(7)
Drugi projektni pogoji in pogoji za izvedbo z vidika varstva kulturne dediščine:
-
Posegi na območjih nacionalne prepoznavnosti se načrtujejo in izvajajo tako, da se čim manj posega v naravni relief in rastje, tako pa čim bolj ohranijo kulturna dediščina, naravne prvine in značilnosti kulturne krajine.
-
Na območju kulturne krajine se ponovno vzpostavijo terase ter oporni in mejni zidovi parcel. Pri tem se uporabi lokalni kamen, gradnja pa se zgleduje po obstoječih terasah in zidovih, in sicer glede vodoravnega povezovanja in velikosti, pa tudi glede zunanjega videza. Terase ali oporni zidovi naj ustvarjajo videz suhe kamnite gradnje (uporaba veziva oziroma malte je omejena le na notranjo stran opornega zidu).
-
Na območju kulturne dediščine naj se za dostop do trase plinovoda uporabijo že obstoječe lokalne poti in ceste, ki se ne smejo širiti.
(8)
Investitor o začetku del vsaj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.