7. člen
(ugotavljanje okolju nevarnih lastnosti)
(1)
Nevarnosti, ki jih pripravek predstavlja za okolje, se ocenjujejo z uporabo enega ali več naslednjih postopkov:
a)
z uporabo dogovorjene računske metode, opisane v prilogi III tega pravilnika oziroma kadar gre za FFS, se lahko uporabi druge mednarodno priznane metode, ki so v skladu s predpisi za FFS,
b)
z ugotavljanjem okolju nevarnih lastnosti pripravka s pomočjo meril in metod, navedenih v prilogi VI in v C delu priloge V pravilnika o nevarnih snoveh.
Pogoji za uporabo preizkusnih metod so navedeni v C delu priloge III tega pravilnika.
(2)
Kadar so nevarnosti za okolje ocenjene skladno s postopkoma iz prejšnega odstavka, se za razvrstitev pripravka uporabljajo rezultati metod iz točke b prvega odstavka tega člena.
(3)
Za pripravke z znano sestavo, ki so bili razvrščeni po preizkusni metodi iz točke b) prvega odstavka tega člena, je treba izvesti ponovno oceno nevarnosti po metodah iz točk a) ali b) prvega odstavka tega člena, kadar:
-
proizvajalec pripravka spremeni izhodiščne koncentracije ene ali več nevarnih sestavin pripravka izražene v masnem ali volumskem deležu, v skladu z naslednjo preglednico:
----------------------------------------------------------------
Začetni koncentracijski Dovoljeno odstopanje od
interval sestavine v pripravku začetne koncentracije
(v masnih deležih) sestavine v pripravku
(v relativnih deležih)
----------------------------------------------------------------
? 2,5% ± 30%
> 2,5 ? 10% ± 20%
> 10 ? 25% ± 10%
> 25 ? 100% ± 5%
----------------------------------------------------------------
–
proizvajalec pripravka spremeni njegovo sestavo s tem, da nadomesti ali pa doda eno ali več novih sestavin ne glede na to ali imajo katero izmed nevarnih lastnosti v smislu 10. točke 2. člena ZKEM ali ne.
Ponovna razvrstitev pripravkov se ne izvede, če obstaja znanstveno potrjena domneva, da s ponovnim ugotavljanjem nevarnosti ne bo prišlo do spremembe razvrstitve.