Za navedbo sestavin zdravil veljajo naslednja pravila:
-
za snovi navedene v evropski farmakopeji se uporabi glavni naslov zadevne monografije z navedbo evropske farmakopeje;
-
za snovi, ki niso navedene v evropski farmakopeji, se uporabi glavni naslov zadevne monografije v nacionalnem dodatku oziroma v farmakopeji ene od držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) ali če tudi tu niso navedene, v drugi farmakopeji z navedbo farmakopeje;
-
za druge snovi se uporabi mednarodno nelastniško ime (INN), ki ga priporoča Svetovna zdravstvena organizacija in ki ga lahko spremlja drugo nelastniško ime ali, če le-tega ni, racionalno kemično oziroma natančno znanstveno ime. Pri snoveh, ki nimajo mednarodnega nelastniškega imena ali natančnega znanstvenega imena, mora biti opisan način in iz česa so bile pripravljene ter navedeni vsi ostali potrebni podatki.
Snovi rastlinskega izvora morajo biti poimenovane tudi z latinskim imenom.