»5.a člen
(ostala zazidana stavbna zemljišča)
Ostala zazidana stavbna zemljišča:
Poleg površin iz prejšnjega člena se štejejo za določitev nadomestila kot zazidana stavbna zemljišča tudi:
-
površine nepokritih skladišč, internih parkirišč ipd.,
-
površine namenjene delavnicam na prostem,
-
kamnolomi in peskokopi,
-
površine namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov, trdih odpadkov in nasipov zemlje,
-
odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti,
-
javne površine namenjene trajni ali začasni pridobitni dejavnosti: gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice, zabavne prireditve, razstave in sejmi za gospodarske namene, vodne in obvodne površine, ki niso vodna zemljišča po zakonu o vodah,
-
površine, na katerih so grajeni telekomunikacijski objekti, površine transporta plinastih goriv pri objektih proizvodne dejavnosti ter vsi ostali infrastrukturni objekti, ki po zakonu o graditvi objektov niso objekti gospodarske javne infrastrukture
-
ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
Objekt gospodarske javne infrastrukture je tisti gradbeno inženirski objekt, ki tvori omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvori omrežje, ki je v javno korist.
Za določitev nadomestila za uporabo javnih površin se upošteva velikost površin po določilih odloka o občinskih taksah in drugih prihodkih iz naslova uporabe javnih površin ter drugih nepremičnin v lasti Občine Sevnica oziroma po določilih ustrezne odločbe oziroma pogodbe za uporabo javnih površin.
Za določitev površin za ostala zazidana stavbna zemljišča iz tega člena se uporabijo sledeči kriteriji:
a)
Površine nepokritih skladišč, internih parkirišč, delavnic na prostem ipd. se določijo po vrsti rabe iz zemljiškega katastra, pri čemer šteje za zazidano stavbno zemljišče vsako zemljišče, ki je opredeljeno po Pravilniku o vodenju vrste rabe zemljišč v zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 41/82 in Uradni list RS, št. 52/00 – ZENDMPE, 47/06 – ZEN) z vrsto rabe 210 do vključno 215 ali pa je bilo za takšno zemljišče izdano lokacijsko, gradbeno ali enotno dovoljenje za gradnjo pri pristojni upravni enoti. V primeru dvoma se določi površina, ki je razvidna bodisi iz drugih uradnih evidenc ali pa se površino določi v posebnem ugotovitvenem postopku.
b)
Površine peskokopov, glinokopov in kamnolomov se določijo od dela pridobivalnega prostora po zakonu o rudarstvu in sicer od površin za pisarne, skladiščenje in drugo opravljanje poslovne dejavnosti ter od drugih urejenih površin, kot so interne ceste, odprta skladišča in podobno.
c)
Odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti so vse površine namenjene tej dejavnosti, kot so npr. igralne površine (površine igrišč) s površinami spremljajočih objektov.
d)
Površine za normalno rabo objektov, stebrov telekomunikacijske infrastrukture v površini 5 m2 po stebru, ne pa za stebre omrežja, namenjenega za priključevanje posameznih objektov in za zemljišča, na katerih so infrastrukturni objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture po zakonu o graditvi objektov.
e)
Površine, na katerih so zgrajene bazne postaje mobilne telefonije predstavljajo celotno gradbeno parcelo bazne postaje (ograjeni del zemljišča), pri baznih postajah, ki so montirane na gradbene objekte (hiše, gospodarska poslopja, poslovne stavbe) pa se upošteva površina 20 m2 po bazni postaji.
f)
Površine, v katerih so zgrajeni primarni telekomunikacijski kabli, se obračunavajo tako, da en dolžinski meter kabla ali cevovoda predstavlja 1 m2 površine.
Zazidana stavbna zemljišča iz prejšnjega odstavka tega člena od točke c) do f) se točkujejo po enakih kriterijih, kot za zazidana stavbna zemljišča iz tega odloka brez upoštevanja točk za komunalno opremo iz 10. člena odloka.«
Točke za m2 zazidanega zemljišča po tem členu se določijo na naslednji način:
Ugotovljeno število točk za zazidano stavbno zemljišče (po 10. členu tega odloka) x 0,3 = število točk za zazidano stavbno zemljišče.«