12. člen
Obveznosti
Obveznosti na podlagi izdanih vrednostnih papirjev se izkazujejo v višini nominalnega zneska, na katerega se glasi vrednostni papir, popravljenega za zneske obresti, ki se nanašajo na bodoče obdobje, če so ti zneski zajeti v nominalni vrednosti.
Obračunane obresti in druga povečanja dolgoročnih obveznosti, ki povečujejo obveznost pravne osebe, razen povečanja iz naslova dogovorjenega prevrednotenja (revalorizacije), se obravnavajo kot samostojna obveznost. Ta povečanja se priznajo kot odhodki ob unovčenju. Dogovorjeno prevrednotenje (revalorizacija) dolgoročnih obveznosti povečuje oziroma zmanjšuje vrednost teh obveznosti ter stanje lastnih virov sredstev.
Obračunane obresti in druga povečanja kratkoročnih obveznosti se priznajo kot odhodki ob njihovem unovčenju. Kot obrestovanje se obravnava tudi dogovorjeno prevrednotenje (revalorizacija) kratkoročnih obveznosti.
Obresti, zaračunane na podlagi prejetih blagovnih kreditov, ter zamudne obresti, zaračunane zaradi nepravočasnega plačila poslovnih obveznosti, se obravnavajo kot odhodek tiste vrste na katerega se nanašajo.
Odpis obveznosti se izkazuje kot zmanjšanje neplačanih odhodkov ali prejemkov oziroma kot povečanje ustrezne obveznosti do virov sredstev.
Vračilo sredstev, ki se nanaša na že poravnane obveznosti, priznane kot odhodki oziroma izdatki tekočega leta, zmanjšuje odhodke oziroma izdatke tekočega leta, druga vračila pa se izkazujejo kot prihodki.