Pri ocenjevanju znanja iz posameznih predmetov je treba upoštevati poznavanje in razumevanje učne snovi, sposobnosti ustvarjalne uporabe znanja, druge sposobnosti in spretnosti, prizadevnost, aktivnost in napredek ter delo in sodelovanje pri vzgojnoizobraževalnem delu, v skladu z vsebino oziroma zahtevnostjo izobraževanja pa tudi pri umetniškem oziroma raziskovalnem delu.
Pri ocenjevanju pozitivnega splošnega učnega uspeha praviloma odloča večina pozitivnih ocen in sicer:
-
odličen uspeh ima učenec, ki ima več odličnih kot prav dobrih ocen, vendar nobene nižje ocene;
-
prav dober uspeh ima učenec, ki ima več prav dobrih ali odličnih kot dobrih ocen in nobene nižje ocene;
-
dober uspeh ima učenec, ki ima več višjih kot zadostnih ocen.
-
zadosten uspeh ima učenec, ki ima več zadostnih kot drugih pozitivnih ocen.
Učenec, ki ima pri enem ali več predmetih negativno oceno, ima nezadosten splošni učni uspeh.
Če je število ocen, ki odločajo o pozitivnem splošnem učnem uspehu, enako, ima učenec višji splošni učni uspeh.
Na predlog razrednika, ki ga oblikuje ob sodelovanju zbora učencev, učiteljski zbor oddelka izjemoma lahko oceni z odličnim splošnim učnim uspehom učenca, ki ima samo pri enem predmetu dobro oceno, oziroma s prav dobrim, ko ima učenec samo pri enem predmetu zadostno oceno, če bi ob upoštevanju drugih ocen učenec tak uspeh dosegel po pravilu iz drugega odstavka tega člena. Pri tem se upošteva učenčevo znanje in napredek, prizadevnost, aktivnost in samostojnost pri vzgojnoizobraževalnem in drugem delu v izobraževalni organizaciji ter odnos do izpopolnjevanja obveznosti, ki jih določa vzgojnoizobraževalni program in statut izobraževalne organizacije.