51. člen
Nadomestila plače
(1)
Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
-
bolezni;
-
poklicne bolezni in nesreče pri delu;
-
letnega dopusta in odsotnosti z dela z nadomestilom plače;
-
na državne praznike in dela proste dneve po zakonu;
-
odsotnosti z dela, če je delavec napoten na izobraževanje oziroma, če se izobražuje v interesu delodajalca;
-
v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali aktom podjetja.
(2)
V vseh navedenih primerih, razen v primeru prve alinee, pripada delavcu nadomestilo v višini 100% osnove. V primeru iz prve alinee pripada delavcu nadomestilo v višini najmanj 80% osnove za dneve odsotnosti z dela.
(3)
Delodajalec lahko zadrži izplačilo nadomestila delavcu:
-
če opravlja v času bolniške pridobitno delo;
-
če v 2 dneh po začetku odsotnosti neupravičeno ne obvesti delodajalca, da je zbolel;
-
če se brez opravičenega vzroka ne odzove vabilu na zdravniški pregled ali zdravniško komisijo;
-
če pooblaščeni zdravnik, komisija ali nadzorni organ ugotovi, da se ne ravna po navodilu zdravnika.
Nadomestilo ne more presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.
Delodajalec ima pravico določiti način spremljanja in kontrole bolniške odsotnosti delavcev.
(4)
Osnova za izračun nadomestila je plača delavca v preteklem mesecu za poln delovni čas, valorizirana z rastjo osnovnih plač za tekoči mesec pri delodajalcu. V osnovo za izračun nadomestila se ne všteva del plače iz nadur in del plače na podlagi uspešnosti poslovanja.
(5)
Delavec, ki se je kot presežni delavec dolžan prekvalificirati ali dokvalificirati, ima za ta čas pravico do nadomestila plače v višini osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.
(6)
Zaradi neugodnih vremenskih razmer in zaradi obratnih razlogov (pomanjkanje materiala, električne energije, okvare strojev), kadar delavec čaka na delovnem mestu, mu pripada nadomestilo v višini 80% osnove.
(7)
Delavcu za čas čakanja na delo doma pripada nadomestilo plače v višini 70% osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.
(8)
Delavcem, katerim ni mogoče trajno zagotoviti dela pri delodajalcu, pripada v času 6-mesečnega odpovednega roka nadomestilo plače v višini 70% osnovne plače tekočega meseca, povečane za dodatek za delovno dobo.
(9)
Za čas stavke so delavci upravičeni do nadomestila v višini 70% osnovne plače povečane za dodatek za delovno dobo za največ 5 delovnih dni, v primeru kršenja imunitete sindikalnih zaupnikov pa 2 delovna dneva, pod naslednjimi pogoji, ki se upoštevajo skupaj:
-
da stavkajo zaradi kršitev kolektivne pogodbe glede plač, regresa ali imunitete sindikalnih zaupnikov in so bile prej izčrpane vse pogajalske možnosti;
-
da je stavka organizirana v skladu z zakonom in po stavkovnih pravilih.
Nadomestilo plače se izplača v breme delodajalca.