Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo...

27. Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Kraljevino Norveško o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka, s protokolom (BNOIDO)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Kraljevino Norveško o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka, s protokolom (BNOIDO)

Razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Kraljevino Norveško o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka, s protokolom (BNOIDO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 27. marca 2009.

003-02-3/2009-19

Ljubljana, dne 6. aprila 2009

dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN KRALJEVINO NORVEŠKO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA, S PROTOKOLOM (BNOIDO)

1. člen

Ratificira se Konvencija med Republiko Slovenijo in Kraljevino Norveško o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka, s protokolom, podpisana v Ljubljani 18. februarja 2008.

2. člen

Konvencija s protokolom se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi(*):

K O N V E N C I J A
MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN KRALJEVINO NORVEŠKO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA

Republika Slovenija in Kraljevina Norveška sta se v želji, da bi sklenili konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka, dogovorili:

I. POGLAVJE PODROČJE UPORABE KONVENCIJE

1. člen

OSEBE, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA

Ta konvencija se uporablja za osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.

2. člen

DAVKI, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA

1.

Ta konvencija se uporablja za davke od dohodka, ki se uvedejo v imenu države pogodbenice ali njenih političnih enot ali lokalnih oblasti, ne glede na način njihove uvedbe.

2.

Za davke od dohodka se štejejo vsi davki, uvedeni na celoten dohodek ali na sestavine dohodka, vključno z davki od dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin, davki na skupne zneske mezd ali plač, ki jih izplačujejo podjetja, ter davki na zvišanje vrednosti kapitala.

3.

Obstoječi davki, za katere se uporablja konvencija, so zlasti:

a)

na Norveškem: (i) davek od skupnega dohodka (skatt pa alminnelig inntekt), (ii) davek od osebnega dohodka (skatt pa personinntekt), (iii) posebni davek od dohodka od nafte (sarlig skatt pa petroleumsinntekt), (iv) davek od rente od proizvodnje električne energije (grunnrenteskatt pa inntekt fra produksjon av vannkraft), (v) davčni odtegljaj od dividend (kildeskatt pa utbytter), (vi) davek od prejemkov umetnikov in športnikov nerezidentov (skatt pa honorar til utenlandske artister m.v.) (v nadaljevanju »norveški davek«);

b)

v Sloveniji: (i) davek od dohodka pravnih oseb, (ii) dohodnina (v nadaljevanju »slovenski davek«).

4.

Konvencija se uporablja tudi za enake ali vsebinsko podobne davke, ki jih poleg obstoječih davkov ali namesto njih uvede ena ali druga država pogodbenica po datumu podpisa konvencije. Pristojna organa držav pogodbenic drug drugega uradno obvestita o vseh bistvenih spremembah njunih davčnih zakonodaj.

II. POGLAVJE OPREDELITEV IZRAZOV

3. člen

SPLOŠNA OPREDELITEV IZRAZOV

1.

V tej konvenciji, razen če sobesedilo ne zahteva drugače:

a)

izraz »Norveška« pomeni Kraljevino Norveško, vključno z vsemi območji zunaj ozemeljskih voda Kraljevine Norveške, kjer lahko Kraljevina Norveška po norveški zakonodaji in v skladu z mednarodnim pravom uveljavlja svoje pravice do morskega dna in podzemlja ter njunih naravnih virov; izraz ne zajema Svalbarda, Jan Mayna in norveških odvisnih ozemelj (»biland«);

b)

izraz »Slovenija« pomeni Republiko Slovenijo, in ko se uporablja v geografskem pomenu, ozemlje Slovenije in tista morska območja, na katerih lahko Slovenija uveljavlja svoje suverene pravice ali jurisdikcijo v skladu s slovensko zakonodajo in mednarodnim pravom;

c)

izraz »državljani« pomeni: (i) vse posameznike, ki imajo državljanstvo države pogodbenice; (ii) vse pravne osebe, osebne družbe ali združenja, katerih status izhaja iz veljavne zakonodaje v državi pogodbenici;

d)

izraz »oseba« vključuje posameznika, družbo in katero koli drugo telo, ki združuje več oseb;

e)

izraz »družba« pomeni katero koli korporacijo ali kateri koli subjekt, ki se za davčne namene obravnava kot korporacija;

f)

izraza »država pogodbenica« in »druga država pogodbenica« pomenita Norveško ali Slovenijo, kakor zahteva sobesedilo;

g)

izraz »podjetje« se nanaša na kakršno koli poslovanje;

h)

izraza »podjetje države pogodbenice« in »podjetje druge države pogodbenice« pomenita podjetje, ki ga upravlja rezident države pogodbenice, oziroma podjetje, ki ga upravlja rezident druge države pogodbenice;

i)

izraz »mednarodni promet« pomeni prevoz z ladjo ali letalom, ki ga opravlja podjetje države pogodbenice, razen če se z ladjo ali letalom ne opravljajo prevozi samo med kraji v drugi državi pogodbenici;

j)

izraz »pristojni organ« pomeni: (i) na Norveškem: ministra za finance ali ministrovega pooblaščenega predstavnika; (ii) v Sloveniji: Ministrstvo za finance ali njegovega pooblaščenega predstavnika;

k)

izraz »poslovanje« vključuje opravljanje poklicnih storitev in drugih samostojnih dejavnosti.

2.

Kadar koli država pogodbenica uporabi konvencijo, ima kateri koli izraz, ki v njej ni opredeljen, razen če sobesedilo ne zahteva drugače, pomen, ki ga ima takrat po pravu te države za namene davkov, za katere se konvencija uporablja, pri čemer kateri koli pomen po veljavni davčni zakonodaji te države prevlada nad pomenom izraza po drugi zakonodaji te države.

4. člen

REZIDENT

1.

V tej konvenciji izraz »rezident države pogodbenice« pomeni osebo, ki je po zakonodaji te države dolžna plačevati davke zaradi svojega stalnega prebivališča, prebivališča, sedeža uprave ali katerega koli drugega podobnega merila, in vključuje tudi to državo in katero koli njeno politično enoto ali lokalno oblast. Ta izraz pa ne vključuje osebe, ki je dolžna plačevati davke v tej državi samo v zvezi z dohodki iz virov v tej državi.

2.

Kadar je zaradi določb prvega odstavka posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se njegov status določi tako:

a)

šteje se samo za rezidenta države, v kateri ima na razpolago stalno prebivališče; če ima stalno prebivališče na razpolago v obeh državah, se šteje samo za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središče življenjskih interesov);

b)

če ni mogoče opredeliti države, v kateri ima središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od držav na razpolago stalnega prebivališča, se šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno bivališče;

c)

če ima običajno bivališče v obeh državah ali v nobeni od njiju, se šteje samo za rezidenta države, katere državljan je;

d)

če je državljan obeh držav ali nobene od njiju, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom.

3.

Kadar je zaradi določb prvega odstavka oseba, ki ni posameznik, rezident obeh držav pogodbenic, se šteje samo za rezidenta države, v kateri je sedež njene dejanske uprave.

5. člen

STALNA POSLOVNA ENOTA

1

V tej konvenciji izraz »stalna poslovna enota« pomeni stalno mesto poslovanja, prek katerega v celoti ali delno potekajo posli podjetja.

2.

Izraz »stalna poslovna enota« vključuje zlasti:

a)

sedež uprave,

b)

podružnico,

c)

pisarno,

d)

tovarno,

e)

delavnico in

f)

rudnik, nahajališče nafte ali plina, kamnolom ali kateri koli drug kraj pridobivanja naravnih virov.

3.

Gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali dejavnost nadzora ali svetovanja v zvezi z njimi je stalna poslovna enota samo, če tako gradbišče, projekt ali dejavnost traja več kakor dvanajst mesecev.

4.

Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka se šteje, da so, kadar podjetje države pogodbenice opravlja storitve v drugi državi pogodbenici:

a)

prek posameznika, ki je navzoč v drugi državi v obdobju ali obdobjih, ki presegajo skupno 183 dni v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju, in več kot 50 odstotkov bruto prihodkov, ki se pripisujejo aktivnim poslovnim dejavnostim podjetja v tem obdobju ali obdobjih, izhaja iz storitev, ki se v tej drugi državi opravijo prek tega posameznika, ali

b)

v obdobju ali obdobjih, ki presegajo skupno 183 dni v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju, in se te storitve pri istem projektu ali povezanih projektih opravijo prek enega ali več posameznikov, ki opravljajo storitve v tej državi ali so navzoči v tej državi zaradi opravljanja takih storitev, dejavnosti v zvezi z izvajanjem storitev v tej drugi državi opravljene prek stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje v tej drugi državi, razen če te dejavnosti niso omejene na tiste iz petega odstavka, zaradi katerih se to stalno mesto poslovanja po določbah navedenega odstavka ne bi štelo za stalno poslovno enoto, če bi se opravljale prek stalnega mesta poslovanja.

5.

Ne glede na prejšnje določbe tega člena se šteje, da izraz »stalna poslovna enota« ne vključuje:

a)

uporabe prostorov samo za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo dobrin ali blaga, ki pripada podjetju;

b)

vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo;

c)

vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za predelavo, ki jo opravi drugo podjetje;

d)

vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za nakup dobrin ali blaga za podjetje ali zbiranje informacij za podjetje;

e)

vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za opravljanje kakršne koli druge pripravljalne ali pomožne dejavnosti za podjetje;

f)

vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za kakršno koli kombinacijo dejavnosti, navedenih v pododstavkih a) do e), če je splošna dejavnost stalnega mesta poslovanja, ki je posledica te kombinacije, pripravljalna ali pomožna.

6.

Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka se, kadar oseba – ki ni zastopnik z neodvisnim statusom, za katerega se uporablja sedmi odstavek – deluje v imenu podjetja ter ima in običajno uporablja v državi pogodbenici pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu podjetja, za to podjetje šteje, da ima stalno poslovno enoto v tej državi v zvezi z dejavnostmi, ki jih ta oseba prevzame za podjetje, razen če dejavnosti te osebe niso omejene na tiste iz petega odstavka, zaradi katerih se to stalno mesto poslovanja po določbah navedenega odstavka ne bi štelo za stalno poslovno enoto, če bi se opravljale prek stalnega mesta poslovanja.

7.

Ne šteje se, da ima podjetje stalno poslovno enoto v državi pogodbenici samo zato, ker opravlja posle v tej državi prek posrednika, splošnega komisionarja ali katerega koli drugega zastopnika z neodvisnim statusom, če te osebe delujejo v okviru svojega rednega poslovanja.

8.

Dejstvo, da družba, ki je rezident države pogodbenice, nadzoruje družbo ali je pod nadzorom družbe, ki je rezident druge države pogodbenice ali opravlja posle v tej drugi državi (prek stalne poslovne enote ali drugače), samo po sebi še ne pomeni, da je ena od družb stalna poslovna enota druge.

III. POGLAVJE OBDAVČEVANJE DOHODKA

6. člen

DOHODEK IZ NEPREMIČNIN

1

Dohodek rezidenta države pogodbenice, ki izhaja iz nepremičnin (vključno z dohodkom iz kmetijstva ali gozdarstva), ki so v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.

2.

Izraz »nepremičnine« ima pomen, ki ga ima po pravu države pogodbenice, v kateri so te nepremičnine. Izraz vedno vključuje premoženje, ki je sestavni del nepremičnin, živino in opremo, ki se uporablja v kmetijstvu in gozdarstvu, pravice, za katere se uporabljajo določbe splošnega prava v zvezi z zemljiško lastnino, užitek na nepremičninah in pravice do spremenljivih ali stalnih plačil kot nadomestilo za izkoriščanje ali pravico do izkoriščanja nahajališč rude, virov ter drugega naravnega bogastva; ladje in letala se ne štejejo za nepremičnine.

3.

Določbe prvega odstavka se uporabljajo za dohodek, ki se ustvari z neposredno uporabo, dajanjem v najem ali katero koli drugo obliko uporabe nepremičnine.

4.

Določbe prvega in tretjega odstavka se uporabljajo tudi za dohodek iz nepremičnin podjetja.

7. člen

POSLOVNI DOBIČEK

1.

Dobiček podjetja države pogodbenice se lahko obdavči samo v tej državi, razen če podjetje ne posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej. Če podjetje posluje, kakor je prej navedeno, se lahko dobiček podjetja obdavči v drugi državi, vendar samo toliko dobička, kot se pripiše tej stalni poslovni enoti.

2.

Kadar podjetje države pogodbenice posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej, se ob upoštevanju določb tretjega odstavka v vsaki državi pogodbenici tej stalni poslovni enoti pripiše dobiček, za katerega bi se lahko pričakovalo, da bi ga imela, če bi bila različno in ločeno podjetje, ki opravlja enake ali podobne dejavnosti pod istimi ali podobnimi pogoji ter povsem neodvisno posluje s podjetjem, katerega stalna poslovna enota je.

3.

Pri ugotavljanju dobička stalne poslovne enote je dovoljeno odšteti stroške, ki nastanejo za namene stalne poslovne enote, vključno s poslovodnimi in splošnimi upravnimi stroški, ki so tako nastali v državi, v kateri je stalna poslovna enota, ali drugje.

4.

Če se v državi pogodbenici dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti, običajno ugotavlja na podlagi porazdelitve vsega dobička podjetja na njegove dele, nič v drugem odstavku tej državi pogodbenici ne preprečuje ugotavljati obdavčljivega dobička s tako običajno porazdelitvijo; sprejeta metoda porazdelitve pa mora biti taka, da je rezultat skladen z načeli tega člena.

5.

Stalni poslovni enoti se ne pripiše dobiček samo zato, ker nakupuje dobrine ali blago za podjetje.

6.

Za namene prejšnjih odstavkov se dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti, vsako leto ugotavlja po isti metodi, razen če ni upravičenega in zadostnega razloga za nasprotno.

O predpisu

Citati

Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Kraljevino Norveško o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka, s protokolom (BNOIDO)