41. člen
(postopek videoelektronske identifikacije)
(1)
Med videoelektronsko identifikacijo se lahko izdela več posnetkov zaslona, s katerih so razvidni:
(2)
Posnetki zaslona iz prejšnjega odstavka morajo biti take kakovosti, da je mogoče na njih v celoti in nedvomno prepoznati stranko in morebitne druge udeležence ter podatke, ki so razvidni iz njihovih identifikacijskih dokumentov, opremljenih s fotografijo.
(3)
Stranka oziroma drug udeleženec na zahtevo notarja, ki izvaja videoelektronsko identifikacijo, zaradi ugotavljanja verodostojnosti slike in podatkov med postopkom preverjanja istovetnosti nagiba svojo glavo v različne smeri in ustno sporoči celotno serijsko številko identifikacijskega dokumenta ali prebere druge podatke z dokumenta.
(4)
Notar, ki izvaja videoelektronsko identifikacijo, se mora prepričati o pristnosti in veljavnosti identifikacijskega dokumenta ter ujemanju podatkov zlasti na naslednje načine:
(5)
Preverjanje optičnih zaščitnih znakov in formalnih znakov identifikacijskega dokumenta iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka se lahko izvede tudi z uporabo ustrezne programske podpore.
(6)
Notar, ki izvaja videoelektronsko identifikacijo, se prepriča o tem, da so fotografija, morebitni osebni opis in podatki iz veljavnega identifikacijskega dokumenta skladni s stranko, katere istovetnost se ugotavlja z videoelektronsko identifikacijo, ter preveri logično doslednost vseh razpoložljivih podatkov.
(7)
Notar, ki izvaja videoelektronsko identifikacijo, preveri ustreznost podanega namena stranke v zvezi z opravljanjem videoelektronske identifikacije in izključi morebitni vpliv tretjih oseb na izraženo voljo stranke. Pri tem upošteva tudi odziv stranke na posamezna vprašanja in njeno vedenje med izvajanjem videoelektronske identifikacije.