3. člen
(metodologija določitve škode zaradi zmanjšanja dobička iz poslovanja)
(1)
Škoda zaradi zmanjšanja dodane vrednosti se določi kot razlika med zneskom povprečnih mesečnih vrednosti ustvarjene dodane vrednosti podjetja za obdobje zadnjih dvanajstih mesecev pred epidemijo COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: epidemija) in doseženo mesečno dodano vrednostjo za obdobje iz 20. člena ZIUZEOP.
(1)
Dobiček iz poslovanja se izračuna na podlagi podatkov iz izkaza poslovnega izida, katerega vsebina je opredeljena s Prilogo 2 Navodila o predložitvi letnih in zaključnih poročil ter drugih podatkov poslovnih subjektov (Uradni list RS, št. 86/16 in 76/17), po naslednji formuli:
(2)
Od vrednosti KDP iz prejšnjega odstavka se odštejejo prejeta javna sredstva za nadomestilo plač in oprostitev prispevkov iz 28. in 33. člena ZIUZEOP.
(3)
Škoda kot posledica zmanjšanja EBIT se izračuna tako, da se na podlagi podatkov iz izkaza poslovnega izida ali drugega dokazila za obdobje zadnjih dvanajstih mesecev pred epidemijo COVID-19 izračuna mesečno povprečje EBIT in nato od povprečne vrednosti odšteje znesek doseženega EBIT v posameznem mesecu za obdobje iz 20. člena ZIUZEOP.
(4)
Če je podjetje pred epidemijo COVID-19 na trgu poslovalo manj kot dvanajst mesecev, se škoda zaradi zmanjšanja EBIT izračuna tako, da se na podlagi podatkov iz izkaza poslovnega izida ali drugega dokazila za obdobje poslovanja podjetja izračuna mesečno povprečje EBIT in nato od povprečne vrednosti odšteje znesek doseženega EBIT v posameznem mesecu za obdobje iz 20. člena ZIUZEOP.
(5)
Podjetjem, ki imajo sezonsko naravo dela, se mesečno povprečje EBIT iz tretjega odstavka tega člena izračuna za enako obdobje preteklega leta glede na obdobje iz 20. člena ZIUZEOP. Šteje se, da ima podjetje sezonsko naravo dela, če je v vsakem od zadnjih treh zaporednih poslovnih let mesečni prihodek vsaj v enem mesecu za več kot 25 % odstopal od povprečnih mesečnih prihodkov v celem letu. O sezonski naravi dela poda izjavo zastopnik podjetja.