TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zagovornice obtoženega A. A. se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni

1. v opisu kaznivega dejanja tako, da se:

- iz abstraktni opisa izpusti besedilo: "na grozovit način";

- iz konkretnega dela opisa izpusti besedilo: "dejanje pa je bilo glede na sukcesivno zadajanje številnih vbodov in vreznin po predelu glave (tudi obraza), vratu, hrbta in prsnega koša, uporabo različnih ostrih predmetov (škarje in nož), storjeno na grozovit način, saj je pri žrtvi povzročil hudo nepotrebno trpljenje in bolečine, ker je bila le ena rana smrtna in je B. B. poleg telesnih bolečin zaradi zadanih ran, utrpel tudi hude psihične bolečine, strah in grozo, ob zavedanju, da mu grozi smrt v okoliščinah brutalnega in nasilnega odvzema življenja";

2. v pravni opredelitvi kaznivega dejanja tako, da se kaznivo dejanje opredeli kot kaznivo dejanje umora po 4. točki 116. člena KZ-1;

3. v odločbi o kazenski sankciji tako, da se obtoženemu izrečena kazen zniža na 22 (dvaindvajset) let zapora;

II. Pritožbi okrožne državne tožilke se delno ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o stranski denarni kazni spremeni tako, da se za navedbo "in stranska denarna kazen" doda besedilo: "na podlagi drugega odstavka 45. člena KZ-1".

III. V preostalem delu se pritožbi zagovornice in okrožne državne tožilke zavrneta kot neutemeljeni in se v izpodbijanih a nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

IV. Dopolnitev pritožbe zagovornice obtoženega A. A. z dne 9. 4. 2025 se zavrže kot nedovoljena.

Pritožbenim navedbam o tem, da zaradi neakreditiranega postopka ni zagotovila, da so bili postopki opravljeni v skladu z mednarodnimi standardi ne gre slediti in je sodišče prve stopnje upravičeno mnenja NFL sprejelo kot zanesljiva. Tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije je zavzelo stališče, da samo dejstvo akreditacije ni odločilnega pomena, priča pa je pojasnila, da je predmet akreditacije le to, kar sodi med empirično (merljivo) znanost, da pa so tudi postopki, ki niso akreditirani, izvedeni po pravilih stroke in da vsako poročilo pregleda še drug izvedenec in vodja oddelka.

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da v obravnavani zadevi ne gre pritrditi stališču o obstoju hudega nepotrebnega trpljenja oškodovanca oziroma obtoženčevega izživljanja nad njim, temveč izvedeni dokazi dopuščajo ravno nasproten zaključek, torej da je smrt pri oškodovancu nastopila hitro in brez dolgotrajnih ali stopnjevanih fizičnih oziroma psihičnih bolečin, ki bi po intenziteti presegale trpljenje oziroma bolečine, ki so običajne pri vsakem odvzemu življenja.