53. člen
Plačilo za delovno uspešnost iz naslova stimulacije
(1)
V kolektivni pogodbi ožje ravni ali v splošnem aktu delodajalca se določijo objektivni, primerljivi in ugotovljivi kriteriji in merila za ugotavljanje delovne uspešnosti iz naslova stimulacije ter oblike plačila za delovno uspešnost iz naslova stimulacije.
(2)
Delovna uspešnost delavca se določi upoštevaje gospodarnost, kvaliteto in obseg opravljanja dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
(3)
Na osnovi kriterijev in meril iz prejšnjega odstavka se za vsako delovno mesto določijo pričakovani rezultati dela, ki morajo biti delavcem znani pred začetkom opravljanja dela.
(4)
Šteje se, da so normativi ustrezni, če jih dosega vsaj 90 % delavcev, za katere se ti normativi uporabljajo. Dokazni postopek o ustreznosti oziroma neustreznosti normativov je na stani delodajalca.
(5)
Delavec, ki presega pričakovane rezultate dela je na osnovi kriterijev in meril iz prvega odstavka tega člena, upravičen do plačila za delovno uspešnost iz naslova stimulacije.
(6)
Delavcu, ki pričakovanih rezultatov dela ne dosega, se na osnovi kriterijev in meril iz prvega odstavka tega člena, določi znesek, ki se odšteje od osnovne plače. Delodajalec lahko največ 3 krat letno delavcu iz tega naslova odtegne največ 10 % njegove mesečne osnovne plače.
(7)
Kolikor je pri posameznem delavcu ugotovljeno neizpolnjevanje doseganja vnaprej določenih meril več kot trikrat na leto, je delodajalec dolžan izvesti postopek ugotavljanja vzrokov za neizpolnjevanje in ustreznosti meril.
(8)
Delovna uspešnost iz naslova stimulacije se ugotavlja za posameznega delavca ali za skupino delavcev.