ČLEN 8
Varnost
1. Pristojni organi pogodbenic za opravljanje zračnega prometa, kot ga določa ta sporazum, priznajo spričevala o plovnosti, spričevala o usposobljenosti in licence, ki jih izda ali potrdi ena ali druga pogodbenica in še veljajo, če so bile zahteve za taka spričevala ali licence enake vsaj minimalnim standardom, ki se lahko določijo po konvenciji. Pristojni organi za lete nad svojim ozemljem lahko zavrnejo veljavnost spričeval o usposobljenosti in licenc, ki so jih njenim državljanom izdali ali potrdili ti drugi pristojni organi.
2. Pristojni organi pogodbenice lahko zaprosijo za posvetovanja z drugimi pristojnimi organi glede varnostnih standardov, ki jih vzdržujejo ti organi, v zvezi z letalskimi objekti, posadkami, zrakoplovi in delovanjem letalskih družb, ki jih ti organi nadzirajo. Taka posvetovanja se opravijo v 45 dneh po zaprosilu, razen če ni dogovorjeno drugače. Če po posvetovanjih pristojni organi, za katere zaprosijo, ugotovijo, da ti organi ne ohranjajo in uporabljajo učinkovito varnostnih standardov in zahtev na teh področjih, ki so enaki vsaj minimalnim standardom, ki se lahko določijo po konvenciji, pristojni organi, ki za posvetovanja zaprosijo, obvestijo te organe o takih ugotovitvah in ukrepih, potrebnih za izpolnjevanje teh minimalnih standardov, ti organi pa sprejmejo ustrezne korektivne ukrepe. Pristojni organi, ki zaprosijo za posvetovanja, si pridržujejo pravico, da odrečejo, odvzamejo ali omejijo dovoljenje za opravljanje prevoza ali tehnično dovoljenje letalske družbe ali letalskih družb, za katere navedeni organi zagotavljajo varnostni nadzor, če ti organi v ustreznem obdobju ne sprejmejo takih korektivnih ukrepov, ter da nemudoma ukrepajo proti taki letalski družbi ali družbam, če je to nujno, da se prepreči nadaljnje neizpolnjevanje nalog ohranjanja in uporabe omenjenih standardov in zahtev, katerega posledica je neposredna nevarnost za varnost leta.
3. Evropska komisija sočasno prejme vsa zaprosila in uradna obvestila iz tega člena.
4. Nobena določba v tem členu ne preprečuje pristojnim organom pogodbenic, da bi razpravljali o varnosti, vključno o rutinski uporabi varnostnih standardov in zahtev ali o izrednih razmerah, ki se lahko občasno pojavijo.