Pravilnik o ravnanju z biološkimi vzorci in profili DNK za namen identifikacije žrtev iz prikritih vojnih grobišč

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

»analiza DNK« je laboratorijski postopek preiskave DNK iz biološkega vzorca zaradi izdelave profila DNK za namen identifikacije žrtev;

»biološki vzorec« je vzorec človeškega izvora, namenjen izdelavi profila DNK za namen identifikacije žrtve;

»forenzična antropološka analiza« je strokovna analiza človeških posmrtnih ostankov, ki jo opravi forenzični antropolog zaradi ugotavljanja njihovih antropoloških značilnosti, prepoznavanja poškodb ter pridobivanja podatkov za identifikacijo oseb in razjasnitev okoliščin smrti;

»identifikacija žrtve« je strokovni postopek ugotavljanja identitete umrle osebe na podlagi kombinacije arheoloških, antropoloških, genetskih, zgodovinskih in drugih strokovnih podatkov;

»individualizacija posmrtnih ostankov« je strokovni postopek, ki se izvaja po arheološkem izkopu prikritega vojnega grobišča zaradi ugotavljanja, kateri skeletni elementi oziroma drugi posmrtni ostanki pripadajo istemu posamezniku. Pri postopku sodelujeta arheolog in forenzični antropolog, ki v okviru svojih strokovnih pristojnosti prispevata k prepoznavi, obravnavi in povezovanju posmrtnih ostankov. Individualizacija posmrtnih ostankov je predhodna faza identifikacije žrtve in sama po sebi ne pomeni ugotovitve identitete osebe;

»izkop po arheološki metodi« je strokovno voden postopek odkrivanja, izkopavanja, evidentiranja in dokumentiranja človeških posmrtnih ostankov ter drugih najdb v prikritem grobišču ob upoštevanju njihovega prostorskega položaja in medsebojnih razmerij, zaradi zagotavljanja podatkov za identifikacijo žrtev in razjasnitev okoliščin smrti;

»ministrstvo, pristojno za varstvo vojnih grobišč« je ministrstvo, ki v okviru svojih pristojnosti opravlja naloge varstva vojnih grobišč, sodeluje pri postopkih ravnanja s posmrtnimi ostanki po identifikaciji žrtev, zagotavlja njihovo predajo oziroma pokop ter vpis podatkov v uradne registre, ki jih vodi po zakonu, ki ureja prikrita vojna grobišča in pokop žrtev, ter zakonu, ki ureja vojna grobišča;

»ministrstvo, pristojno za vodenje evidence pogrešanih oseb« je ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, v sestavi katerega deluje policija. Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, v okviru svojih zakonskih pristojnosti opravlja naloge mednarodnega in medresorskega usklajevanja, zagotavlja organizacijske pogoje za izvajanje določb zakona ter opravlja druge naloge, določene s tem pravilnikom. Policija v skladu z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije, upravlja in vzdržuje evidenco pogrešanih oseb ter zbirko DNK profila žrtev in svojcev, zagotavlja izvedbo odvzema referenčnih vzorcev svojcev ter opravlja druge operativne naloge v postopkih identifikacije žrtev;

»pooblaščena institucija« je organizacijska enota policije, ki v okviru nalog policije na podlagi tega pravilnika izvaja forenzične genetske preiskave DNK bioloških vzorcev in referenčnih vzorcev svojcev za namen identifikacije žrtev ter je za področje forenzičnih genetskih preiskav akreditirana po standardu SIST EN ISO/IEC 17025;

»profil DNK« je rezultat analize DNK, ki vsebuje genetske značilnosti, pridobljene iz vzorca posmrtnih ostankov oziroma referenčnega vzorca svojca, in omogoča primerjavo z drugimi profili DNK za namen identifikacije žrtev;

»referenčni vzorec svojca« je biološki vzorec svojca pogrešane osebe, odvzet na podlagi njegove predhodne, prostovoljne in informirane privolitve, ki je namenjen pridobitvi profila DNK za primerjavo, ki se uporablja v postopkih identifikacije žrtev z analizo DNK;

»sledljivost postopkov« je dokumentirana veriga ravnanja z biološkimi vzorci, profili DNK in pripadajočo dokumentacijo, ki omogoča spremljanje njihovega izvora, odvzema oziroma izdelave, obdelave, hrambe, uporabe, uničenja ali izbrisa;

»vzorec posmrtnih ostankov« je biološki vzorec, praviloma kostnega tkiva, človeškega izvora, odvzet iz dela posmrtnih ostankov, ki ga v okviru izkopa po arheološki metodi in antropološki obravnavi določi in odvzame forenzični antropolog, v skladu s strokovnimi usmeritvami forenzičnega genetika pooblaščene institucije. Iz tega vzorca izvajalec analiz DNK odvzame del vzorca, ki je potreben za analizo DNK, in izvede njegovo pripravo za analizo;

»zbirka DNK profila žrtev in svojcev« je tehnično in funkcionalno ločen evidenčni segment v okviru evidence preiskav DNK, ki jo upravlja in vzdržuje policija v skladu z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije, ter v kateri se za namen identifikacije žrtev po zakonu hranijo rezultati genetskih analiz, vključno s profili DNK, pridobljeni iz vzorcev posmrtnih ostankov žrtev in referenčnih vzorcev svojcev;

»zunanji izvajalec« je druga domača ali tuja forenzična institucija, ki jo za izvajanje analiz DNK in identifikacijo žrtev izbere in določi pooblaščena institucija, kadar sama teh nalog zaradi pomanjkanja tehničnih, prostorskih ali kadrovskih zmogljivosti ne more izvesti, in je akreditirana po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 ali enakovrednem mednarodno priznanem standardu za področje forenzičnih genetskih preiskav. Tuja forenzična institucija lahko izvaja analize DNK in identifikacijo žrtev le ob izpolnitvi pogojev iz 10.b člena Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev (Uradni list RS, št. 55/15, 92/21 in 836/26; v nadaljnjem besedilu: zakon).